Nacionalno in nacionalizem Izpostavljeno

  • Napisal  Franc Bešter
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Evropa / Wikipedia Evropa / Wikipedia

Ko smo Slovenci dobili (si priborili!) svojo državo, smo iz naroda postali nacija, česar se večinoma še premalo zavedamo, vzrok je v naši (pre)nizki narodni zavesti.

 

Danes se širom po Evropi prebujajo nacionalizmi, tudi skrajno desna gibanja, vzrok je na dlani: je v posledicah masovnega priseljevanja migrantov v zadnjih letih. Evropa ima bridke izkušnje z nacionalizmom: nacizem je bil nacionalizem, ker je Nemce proglasil za večvredno arijsko raso, vsi drugi narodi so manj vredni, vredni tudi prezira ali celo iztrebljenja. In danes evropska (in tudi naša) levica, ki podpira ali celo vzpodbuja migracije, tiste, ki jim nasprotujejo, kar hitro proglasi za nacionaliste, kar ni daleč od tega, da jim pritakne mračno nalepko nacizma.

V tej situaciji je zato nujno, da potegnemo ostro črto in jasno razmejitev med nacionalnim in nacionalizmom. Mora se jasno videti, da zavzemanje za narod in narodno še ni nacionalizem. Levici narod ne pomeni kaj dosti, mnogi od njih bi narode najraje kar odpravili, levičarji so navadno »internacionalisti«, zato jih poudarjanje »narodnega« velikokrat moti, in ob tem kaj hitro zavpijejo: »Nacionalizem!«

Kar ustvarja (izgrajuje) nek narod? Vsekakor tisto, kar ga loči od drugih narodov, in to je najprej jezik, potem njegova zgodovina in kultura, ki jo je ustvaril skozi stoletja, zelo pomembna je tudi vera in kar se nanaša nanjo (običaji, tradicija…). Vse to, kar se ne nanaša samo na miselni svet, ampak še bolj na čustva, čutenja in nezavedne vsebine, ne določa le naroda, to pomembno prispeva tudi k izgrajenosti (notranji strukturiranosti) človekove osebnosti, brez tega bogastva, ki ga daje vse to »narodno«, je človek pohabljen, invalid.

Evropa in narodi: po propadu zahodnega dela rimskega imperija so evropski kontinent poselili dokaj različni narodi, prevelika različnost pa ni po volji nobeni centralizirani oblasti, zato je Karel Veliki v zgodnjem srednjem veku, ko je zavladal številnim narodom, skušal vse to bolj poenotiti in je v ta namen uporabil krščanstvo, ki ga je širil tudi z ognjem in mečem. In krščanstvo je še vedno nek »skupni imenovalec« evropskih narodov. Vendar, v stoletjih srednjega veka in pozneje, ko so ti narodi ustvarjali svojo kulturo (arhitekturo, glasbo, književnost…), so sicer vplivali eden na drugega in se medsebojno oplajali, a problem Evrope je v njeni veliki geografski razčlenjenosti (polotoki, gorovja…), ki je oteževala, zavirala hitrejše in močnejše kulturne tokove, razvoj je potekal dokaj izolirano, posledica so velike kulturne razlike med temi narodi. Evropa je postala zelo »multikulturna«. Zaradi tega so se izjalovili nasilni vojaški poskusi odločnih zavojevalcev kot sta bila Napoleon in Hitler, da bi združila to celino v eno samo veliko državo.

Levičarji govorijo o multikulturnosti, vendar jo v Evropi v resnici hočejo odpraviti, hočejo raznorodovanje, vpeljati brezoblično »monokulturnost«. Dogaja se tretji poskus, da bi poenotili celino, ne z vojaško silo, a vseeno nasilno, s pomočjo migrantov. Pridejo jim prav tako črnci kot muslimani, slednji tudi za dokončen obračun s krščanstvom. Osebno sem prepričan, da so v ozadju vsega tega razne mednarodne tajne lože, mreže in omrežja, ki si prizadevajo za oblast nad vsem svetom in je Evropa del tega projekta. Velike različnosti med narodi so ovira centralizirani oblasti, in poleg tega je laže vladati tudi notranje ne-izgrajenim ljudem, izpraznjenim lupinam, pripadnost narodu in njegovi kulturi pa je spet ovira k temu.

Tudi zato sta bila vpeljana dva »nova« pojma: »sovražni govor« in »politična korektnost«, ki se uporabljata predvsem v zvezi z migranti. Če človek nima »ustreznega« odnosa do njih, je to kaj hitro označeno kot sovražni govor in politična nekorektnost. Ob čemer pa obeh pojmov sploh nismo jasno definirali, in tudi s pravnega vidika ne točno formulirali.

Mislim, da je levičarska vizija Evrope, federalne Evrope s čim manjšimi razlikami med narodi ali celo njihovo odpravo, zelo tvegan projekt, ki dolgoročno gledano lahko vodi v njen razpad. Pri tem bi se lahko učili tudi iz zgodbe Nove Jugoslavije. V svojem tisočletnem razvoju so njeni narodi ustvarili preveč različne kulture, tudi zelo bogate kulture, da bi vse to lahko kar na hitro zatajili in izbrisali. Nujno se bo pojavil odpor do prevelikega »poenotenja«. Pravzaprav se je že: to je brexit. Zanj je bilo sicer veliko razlogov, a eden glavnih so bili gotovo migranti. Ko je Nemčija l. 2015 »povabila« milijon muslimanov, so se Britanci ustrašili in se odločili za odhod.

Franc Bešter, Zg. Besnica

nazaj na vrh