Medijski džihad in koronabedaki prav posebne vrste Izpostavljeno

Gašper Blažič Gašper Blažič

Izraz »koronabedaki« verjetno že poznate – večkrat ga lahko zasledite na naši spletni strani, v javni diskurz pa ga je že pred nekaj tedni uvedel Rado Pezdir. In to povsem upravičeno. Osebno moram sicer priznati, da mi ukrepi vlade pri omejitvi gibanja sicer niso všeč, a so očitno nujno zlo. Bolj ko bomo to spoštovali, manj časa bodo trajali. In žal so prav koronabedaki tisti, ki bodo to agonijo podaljševali v času, ko je (vsaj relativna) samoizolacija družbeno odgovorno dejanje – pa naj se sliši še tako grozljivo.

 

Bodimo iskreni – koronabedaki niso samo tisti, ki v času največje krize rinejo na izletniške točke, tvegajo poškodbe s padali, gorskimi kolesi in podobno, se družijo med seboj v večjih skupinah, se prepirajo v trgovinah in podobno. Poznamo tudi koronabedake posebne vrste – to so tisti, ki jih niti koronakriza ne more ustaviti pri njihovem (medijskem) džihadu. In so prepričani, da bo koronakrize konec, čim se bodo znebili vlade Janeza Janše. Zato svojo energijo ne uporabljajo za skupno zaustavljanje koronavirusa, pač pa za hujskanje, razdvajanje, vnašanje nemira in provociranje. Seveda pod pretveza svojega »boja za pravico in resnico«, za demokracijo, človekove pravice in podobno. In žal lahko rečemo, da je Slovenija v boju proti koronavirusu v sebi še vedno razdeljena, saj so tisti, ki bolj mislijo na boj za oblast, v pogubno slast svoje mentalitete potegnili veliko število ljudi, ki mislijo, da bodo z upiranjem ukrepov postali nekakšni narodni heroji sodobnega časa.

Prejšnji teden sem že pisal o fenomenu džihada Blaža Zgage (TUKAJ). A težava je, ker Zgaga še zdaleč ni edini takšen džihadist, ki zaradi »višjih ciljev« med Slovenke in Slovence vnaša nemir in jih tako rekoč vabi, naj postanejo koronabedaki. Zadnje dni na twitterju spremljam tako rekoč vratolomne nastope Anuške Delić, zlasti v zaletavanju v predsednika državnega sveta Alojza Kovšco. Vendar niti nje, niti Blaža Zgage, niti ostalih »družbeno odgovornih« članov »kluba 571« ne bi posebej izpostavljal, saj je pri vseh medijskih džihadistih psihološki vzorec zelo podoben: z verbalno agresijo izzvati podobno agresivne nastope nasprotne strani, potem pa sebe razglasiti za žrtev. In posledica? Ovaduštvo. V času, ko so zaradi koronakrize živci zrahljani, ko je veliko negotovosti in strahu, takšne provokacije še prej dosežejo svoj namen. In predstavljajte si, da se mora potem policija ukvarjati s povsem neumnimi ovadbami zaradi domnevnih groženj nekomu, ki mu ne smeš pokazati niti mezinca. In to v času, ko je že drugih problemov več kot dovolj.

Vsem bralkam in bralcem Demokracije na tem mestu svetujem, naj tovrstnim provokacijam ne nasedajo, pa naj bo to na twitterju, facebooku ali kje drugje. Ni potrebno, da prilivamo olja na njihov ogenj. Raje uporabimo funkcijo »mute« ali »block«. S tem pripomoremo tudi k zmanjšanju učinka koronabedarij – sicer se lahko sprijaznimo, da bo kriza trajala vse do konca letošnjega leta. Tudi zato je nujno, da se koronabedake pošlje v samoizolacijo posebne vrste.

nazaj na vrh