Javnomnenjske spini ali zakaj inženirji javnega mnenja ne morejo prebaviti, da Janša ne naseda provokacijam z nasprotne strani Izpostavljeno

Janez Janša ne pada na provokacije, s katerimi bi nasprotniki dobili veter v jadra. (foto: arhiv Demokracije) Janez Janša ne pada na provokacije, s katerimi bi nasprotniki dobili veter v jadra. (foto: arhiv Demokracije)

Že lani jeseni, pred predsedniškimi volitvami, smo v tedniku Demokracija opozarjali na sporno uporabo javnomnenjskih anket za usmerjanje ravnanja volivcev. Očitno se zgodovina ponavlja, kajti tudi tokrat imamo opravka s t. i. »spinanjem« preko anket, ki imajo v resnici predvsem psihološki učinek, saj so usmerjene k temu, da določen segment volilnega telesa bodisi mobilizirajo, bodisi uspavajo. Ali pa vnašajo fragmentacijo med volivce določene opcije.

 

Tovrstna tehnologija seveda ni nekaj novega, poznamo jo iz Kučanovega dvornega kroga inženirjev človeških duš, kot sta denimo člana Foruma 21 Niko Toš in Zdenko Roter. Kot je znano, je Toš povezan z kamniškim županom Marjanom Šarcem, ki javnost prepričuje, češ da se je z Milanom Kučanom samo enkrat rokoval, to je pa tudi vse. Seveda pa je jasno, zakaj so Šarca lani sploh lansirali v javnost kot kandidata za predsednika republike – predvsem z namenom, da bi zaščitili interese globoke države, bodisi z nadaljevanjem vladanja Boruta Pahorja bodisi z bolj »pravovernim« predsednikom, kakršen je bil denimo Danilo Türk. Na vsak način pa so morali preprečiti, da bi se v drugi krog volitev prebila evropska poslanka Romana Tomc (SDS), čeprav je res tudi, da je bila v tem času pomladna stran med seboj precej sprta in ni imela možnosti za uspeh, saj tudi ni imela skupnega kandidata.

Včerajšnje soočenje na Planet TV in današnji komentar na Siol.net (napisal ga je nekdanji Dnevnikov novinar Primož Cirman) pa je pokazalo, da se režiserji iz političnega podzemlja bojijo prav tega, da se ljudje ne bi več ozirali na ankete. Predsednik SDS Janez Janša je namreč včeraj anketo Mediane komentiral z besedami, češ anketa je zgoljufana – Cirman je to spet intepretiral, češ vodja SDS je odvrgel svojo masko in pokazal pravi obraz, poln zarot. No, pravilno pa je ugotovil, da je bilo sporočilo namenjeno »notranji javnosti«. In najbrž prav to tako boli. Za kaj gre? Anketa namreč kaže, da je SDS na vrhu z 29 odstotki, kar pomeni, da vodi z veliko prednostjo. Kaj pomeni objava takih rezultatov tri dni pred volitvami? Morda namig, da bo SDS itak zmagala, torej nam ni treba na volišče.

Je pa zanimivo še nekaj drugega, o čemer piše Cirman. Namreč, ugotavlja, da SDS v anketah kaže bolje od vseh pričakovanj izpred nekaj mesecev. Kar drži, vsaj glede na to, da je še nekaj mesecev nazaj SDS doživela padec zaradi inscenirane afere s posojilom. No, v nadaljnjem besedilu pa Cirman nadaljuje: »Nekatere člane in podpornike stranke zato že preveva evforija zaradi težko pričakovane vrnitve na oblast. Vračajo se celo nekateri izgubljeni sinovi in pozabljeni 'vojni dobičkarji'.« In kdo so to? O imenih ne duha ne sluha. Ergo: še en poskus obupancev, kako bi čim bolj zmanjšali težo zmage pomladne strani. Tu namreč ne gre le za zmago SDS, gre za to, da bo Slovenija končno dobila pomladno vlado, ki bo povsem neodvisna od »priveskov« tipa DeSUS. Spomnimo: po zmagi SDS leta 2004 je funkcijo obrambnega ministra prevzel sveži član DeSUS Karl Erjavec, ki je bil pred tem član SKD, SLS in nato LDS, pred tem je bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje (še pod Ivanom Bizjakom in Zdenko Cerar). DeSUS je takrat sploh prvič dobila »svoj« resor, čeprav je bila že v dveh vladnih koalicijah (od leta 1997 dalje), Erjavec pa je zelo hitro postal tudi predsednik DeSUS – nasledil je Antona Rousa, ki pred volitvami 2004 ni varčeval s kritikami na račun Janše.

A gremo naprej. Kot piše Cirman, hoče Janša s tezo o »zgoljufanih anketah« doseči dvoje: maksimalno mobilizirati svoj volilni bazen in »postrgati največje možno število glasov«. No, tu komentator doda: »Predvsem od strank desnega pola, ki ne bodo prišle v parlament.« In še: »Obenem Janša že gleda naprej – proti povolilnemu ponedeljku, ko ga 'bodo poklicali tisti, ki ga danes napadajo'.« Vendar bi se dalo vse to povedati povsem drugače – da želi Janša preprečiti, da bi globoka država preko anket, v katerih SDS premočno vodi, uspavala volivce pomladne strani, hkrati pa mobilizirala čim več volivcev tranzicijske levice. Komentator znova problematizira dejstvo, da je Janša tokrat »drugačen«, bolj ljudski, širši in strpnejši. No, če pozna zgodovino slovenske politike, lahko ugotovi, da se je prvak SDS že leta 2004 izogibal neposrednim konfrontacijam, a mimogrede naj spomnimo, da Janša svoja stališča zadnja leta največ sporoča preko twitterja, nekatera sporočila imajo tudi ostrino, vendar argumentirano ostrino.

Je pa komentator na Siolu krepko udaril mimo, ko je napisal, da je Janša umaknil iz kampanje Branka Grimsa, ki svari pred migrantsko nevarnostjo. No, če odprete današnjo izdajo Demokracije, si lahko v njej preberete prav intervju z Grimsom. Migrantska kriza pač ni šala, ampak zelo resna zadeva, sedanja vlada pa očitno ne zmore drugega kot to, da ilegalnim migrantom podeljuje azil in jih tako zadrži v državi, namesto da bi jih izgnala. Skratka, narobe svet. In posledice takšnega ravnanja bomo dolgoročno še kako občutili. Prav Grims pa je tisti, ki na te posledice najglasneje opozarja.

Pa je SDS lahko res neiskrena v svoji kampanji, glede na to, da ji očitajo financiranje z Madžarske ter posojilno afero? Kot prvo: tisti, ki na SDS naslavljajo takšne očitke, nimajo nobenih dokazov o nezakonitosti. In zagotovo je bolje, da je Janša »preslišal« tovrstne očitke kot da bi se zapletal v debate s tranzicijsko levico o tem, ali je bilo financiranje SDS zakonito ali ne. S tem bi omogočil, da bi tranzicijska levica dobila svojo glavno temo v predvolilni kampanji, vendar na to past ni nasedel in marsikateremu nasprotniku vzel veter iz jader. In to je tisto, kar razne kreatorje javnega mnenja najbolj boli.

nazaj na vrh