Bernard Brščič: Izdaje v Marakešu

  • Napisal  Bernard Brščič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Bernard Brščič Bernard Brščič

Marakeš je v letu 2018 za Evropo zlovešče mesto. 2. maja 2018 je 31 evropskih in 26 afriških držav podpisalo t. i. marakeško deklaracijo, ki je del rabatskega procesa evro-afriškega dialoga o migracijah in razvoju. Med 10. in 11. decembrom 2018 pa je v istem mestu v organizaciji Združenih narodov predviden podpis globalnega sporazuma o migracijah. Oba dogodka za Evropo pomenita nekaj najslabšega po podpisu barcelonske deklaracije leta 1995, ki je zaznamovala začetek organizirane invazije nezakonitih migrantov iz Afrike in Levanta v Evropo. Podpis globalnega sporazuma o migracijah pomeni predajo Evrope hordam nezakonitih migrantov in dejansko suspenz suverenosti nacionalnih držav. Suverenost države stoji in pade s sposobnostjo nadzora vstopa v državo in izstopa iz nje. Država, ki ni sposobna zavarovati svojih meja, ni suverena država.

 

Tako marakeška deklaracija kot globalni sporazum o migracijah sta del načrta multikulti globalistov, ki imajo za cilj uničiti nacionalne države in posameznikovo vezanost na spol, družino, narod, raso, kulturo in civilizacijo. V tem krasnem novem svetu bi bili vsi samo akulturirani posamezniki, oropani identitete, dejansko le idiotski potrošniki pod dominacijo globalnih multikulti oligarhov. Rase, narodi in nacionalne države naj bi bili po njihovem videnju družbeni konstrukti, ovira na poti stvarjenja lepše prihodnosti. Vizija, ki jo je leta 1925 v svojem magistralnem delu Praktischer Idealismus začrtal avstrijski Jud Richard Coudenhove-Kalergi. Eden od sodobnih izvajalcev Coudenhove-Kalergijevega načrta velike nadomestitve, francoski predsednik Emmanuel Macron, vidi usodo Evrope vezano na Afriko. Evropa naj bi bila stara in potrebuje pomladitev. Glede na veliko »naklonjenost«, ki jih ta francoski puer delicatus izkazuje do ogljenočrnih mladcev, lahko razumemo njegova sanjarjenja o EUAfriki. A vsi nismo katamiti in v afrikanizaciji Evrope ne vidimo potenciala civilizacijskega napredka. Stephen Smith v knjigi The Rush to Europe ocenjuje, da bo v naslednjih 30 letih število pripadnikov negroidne rase v Evropi naraslo z današnjih 9 na 200 milijonov. Afričane vidi kot katalizator vzpostavitve multikulturnih Združenih držav Evrope s hibridizacijo oziroma z rasnim mešanjem kot predpisano politiko. Uresničitev Coudenhove-Kalergijeve napovedi velike nadomestitve: »Človek prihodnosti bo rasno mešan. Evrazijsko-negroidna rasa prihodnosti, po videzu podobna starodavnim Egipčanom, bo nadomestila različnost narodov z različnostjo posameznikov.« Zgled naj bi bila Švedska, država z obsežno blaginjo in odprtimi mejami. Država, ki je prva v Evropi zagrešila svoj demografski in kulturni samomor. Emmanuel Macron, Stephen Smith in njima podobni multikulti globalisti si to želijo za celotno Evropo. Uveljavitev Globalnega sporazuma o migracijah je pomemben korak na tej poti.

Sporazum predvideva izenačitev zakonitih in nezakonitih migracij oziroma državam preprečuje diskriminacijo migrantov glede na njihov status vstopa v državo. Dejansko gre za dekriminalizacijo nezakonitega vstopa v državo. Nepojmljivo. Nezakoniti migranti so, če sklepam po analogiji, vlomilci. Prvi stik z našo državo je kršitev naših zakonov. Vlomilci pa si ne zaslužijo azilnih postopkov in življenja »dolce far niente« na račun davkoplačevalcev, ampak samo eno − takojšnjo deportacijo. Sporazum izjemno otežuje, tako rekoč onemogoča neprostovoljno repatriacijo nezakonitih migrantov.

Sporazum izhaja iz naziranja, da so vse migracije, tako zakonite kot nezakonite, koristne in države podpisnice zavezuje k prepričevanju domačega prebivalstva o tem ter kazenskem sankcioniranju vseh nas, nasprotnikov. Teza o vsesplošni koristnosti migracij je ena največjih prevar tako neoklasičnih šol kot multikulti LGBT marksizma Frankfurtske šole. Kolikor bi bili migranti res »programerji, zdravniki in inženirji«, kot izhaja iz prevladujočega multikulti pravljičarstva, bi lahko govorili o pozitivnih učinkih na produktivnost ciljnih držav. A resnica je drugačna, nezakoniti migranti se dičijo z ničelnim človeškim in negativnim socialnim kapitalom. K nam ne prihajajo reševat problemov našega dokladnega pokojninskega sistema, ampak so s socialnim parazitizmom najboljši zagotovilo za propad socialne države. Kot je davno tega opozarjal Milton Friedman, so odprte meje z neomejenimi migracijami in država blaginje nezdružljive. Imaš eno ali drugo.

Ne, migracije niso človekova pravica, še manj nezakonit vstop v državo in migrantski preužitek na račun slovenskih davkoplačevalcev. Zato je nujno podpis globalnega sporazuma o migracijah zavrniti. ZDA in Rusija sta to že storili, v naši soseščini bosta enako ravnali Avstrija in Madžarska. Ne predstavljam si podpisa Hrvaške ali Italije. Sprašujem se samo, kdo bo junak, ki se bo upal zagrešiti to veleizdajo v imenu Slovenije.

nazaj na vrh