Gorenak: Politika in stroka ob aferi pranja denarja

  • Napisal  Demokracija
Sporočili so: Prali bomo denar Sporočili so: Prali bomo denar Foto: arhiv Demokracije

Iz do sedaj javno objavljenih podatkov izhaja, da so bili o zadevi najprej dobro seznanjeni vodilni v NLB. Vse omenjene gospode pa je na ta položaj nastavila leva politična opcija – takratna vlada Boruta Pahorja s Katarino Kresal in z Gregorjem Golobičem vred, ki sta kadrovala veliko bolj kot njun šef Borut Pahor.

Te dni v nekaterih medijih odmeva prvovrstna strokovna, politična, zlasti pa kriminalna afera, ki se nanaša na pranje denarja, v kateri je vodstvo NLB od decembra 2008 do konca leta 2010 mednarodnemu kriminalnemu podzemlju omogočilo oprati skoraj milijardo dolarjev. Dominantni levo usmerjeni mediji o tem sploh ne poročajo ali pa prvovrstno kriminalno afero omenjajo le kot nekaj obrobnega. To je tudi povsem logično in pričakovano, saj bi, če bi o tem poročali, praviloma poročali o svojih šefih ali ideoloških gospodarjih.

V tem prispevku se ne nameravam ukvarjati z vsebino te prvovrstne kriminalne afere, to prepuščam drugim. Moje zanimanje v zvezi s tem posvečam odnosu politike in stroke do te prvovrstne kriminalne afere.

Iz do sedaj javno objavljenih podatkov v zvezi s tem izhaja, da so bili o zadevi seveda najprej dobro seznanjeni vodilni v NLB. Vse omenjene gospode je na ta položaj nastavila leva politična opcija – takratna vlada Boruta Pahorja s Katarino Kresal in z Gregorjem Golobičem vred, ki sta kadrovala veliko bolj kot njun šef Borut Pahor. Na domača opozorila pristojnih institucij (interni nadzor NLB, Banka Slovenije, Urad za preprečevanje pranja denarja) se vodilni v NLB niso ozirali, celo izboljšali so pogoje (ukinitev provizij) za transakcije, beri kriminalna početja.

Tudi po tem, ko so reagirale tuje banke (zavračanje plačil) in tuje obveščevalne službe, ki so prek naše Sove pristojne opozorile na kriminalno početje, se ni zgodilo nič. V tistem času so bili na kriminalno početje v NLB iz Sove očitno opozorjeni tudi predsednik države Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor, finančni minister Franci Križanič, notranja ministrica Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek.

V nadaljevanju naj se posvetim tistim, katerih delo najbolje poznam in ki so mi bili v letu 2012/2013, ko sem bil notranji minister, podrejeni ali pa sem od njih prevzemal dolžnost notranjega ministra. Seveda mislim na primopredajo dolžnosti notranjega ministra in s tem na Katarino Kresal in Aleša Zalarja, na oba generalna direktorja policije Janka Gorška in Staneta Venigerja ter seveda na Zvonka Fišerja, ki je v tistem času vodil tožilsko organizacijo.

Mislim torej na politike in strokovnjake, ki bi morali v zvezi s tem zagotovo storiti vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi se to kriminalno početje prekinilo in da bi odgovorne pripeljali pred roko pravice. Do konca leta 2010, kot kažejo podatki, nihče ni naredil prav ničesar. Do časa torej, ko je bil sporni račun prenesen na neko rusko banko v Moskvo. In kaj naj bi kdo od omenjenih storil?

Katarina Kresal kot takratna notranja ministrica bi morala policiji dati jasne usmeritve in navodila, da se mora z vsemi kadrovskimi in materialnimi resursi ter zakonskimi pristojnostmi lotiti te prvovrstne kriminalne zgodbe. Dostopni podatki kažejo, da tega ni storila, v vodstvu NLB so bili namreč tudi njeni strankarski kolegi.

Aleš Zalar bi kot naslednik Katarine Kresal lahko storil povsem enako pa tega ni storil. Ne vem, ali je bil ob primopredaji dolžnosti notranjega ministra s strani Katarine Kresal o tem sploh obveščen ali ne. Vsekakor pa sov vodstvu NLB sedeli tudi njegovi strankarski kolegi.

Janko Goršek, takratni generalni direktor policije, je bil, kot kažejo podatki, o tej kriminalni aferi neposredno obveščen. Nobenih podatkov ni, da bi policija v zvezi s tem podala kakršnokoli kazensko ovadbo, niti ni podatkov o tem, da je to kriminalno afero sploh preiskovala. Jasno pa je, da je Janka Gorška, potem ko je spremenila zakonske pogoje za imenovanje, na položaj generalnega direktorja policije postavila Katarina Kresal.

Zvonko Fišer, takratni generalni državni tožilec, očitno ni storil prav ničesar, žal pa tudi podatkov o tem, ali je bilo tej kriminalni aferi obveščen, ni.

Stanislav Veniger, tudi takratni generalni direktor policije, bi zagotovo ukrepal, če bi bil o tem obveščen pa ni bil.

Preden kritiziraš druge, pometi pred svojim pragom, pravi ljudski pregovor. Leta 2012/2013 sem bil notranji minister, v katerega resor ni sodila le policija, ampak tudi tožilstvo. Če je bil sporni račun, prek katerega so oprali praktično milijardo dolarjev, zaprt konec leta 2010, potem bi leta 2011, 2012 in 2013 v normalno delujoči pravni državi morale pasti prve kazenske ovadbe, obtožnice in prvi osumljenci za to »raboto« bi morali stati pred sodišči. Toda o tem nisem vedel nič. To ni opravičilo, ampak dejstvo. Morda boste rekli, zakaj nisem takoj zamenjal generalnega direktorja policije Janka Gorska in zakaj sem čakal skoraj pol svojega mandata. Ne boste verjeli, Katarina Kresal je napisala taka zakonska določila, po katerih sem Janka Gorška kot generalnega direktorja policije lahko le prosil, da odstopi, nikakor pa ga nisem mogel zamenjati. In odstopil je.

Sklepno lahko ugotovimo le to, da tako imenovana stroka, na katero vse prepogosto prisegamo in hkrati kritiziramo politiko, ni vedno to, kar si mislimo. Tudi politika ima lahko dobre namene, a stroka vse prepogosto popolnoma zataji. In tudi v tem primeru je. Le zakaj? Je vrnila uslugo politiki?

nazaj na vrh