Gašper Blažič: Slovenija – dežela vzporednih svetov Izpostavljeno

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Ko se na transparentu v Kopru pojavi napis »Možina & Dežman na poti mučeništva«, kaj mora storiti država?

 

»Miting resnice« v Kopru je minil brez množične udeležbe, a pogled na fotografije je zaskrbljiv. Transparent z napisom, ki dvema zgodovinarjema obljublja mučeništvo, je nosil nekdo v rdeči majici z mrkim obrazom. Isti osebek je še isti dan Jožeta Možino počakal pri vhodu in napovedal, kaj se bo znanemu novinarju TVS zgodilo. In isti osebek je že pred časom v prostore RTV prešvercal napis »smrt janšizmu«, prav tako ni skrivnost, da je oborožen z dežnikom, ki je v resnici prikrito hladno orožje. A vse to je le vrh ledene gore. Medtem ko Tit Turnšek v maniri Slobodana Miloševića hujska, zmerja in grozi, njegovi terenci dvigujejo bojno pripravljenost in tako kot leta 1991 samo čakajo znamenje za dokončanje revolucije, ki je po njihovo leta 1945 terjala še premalo žrtev.

Vse to pa je dokaz, da je Slovenija dežela vzporednih svetov. Na eni strani imamo tiste, ki so kljub vsemu še vedno prepričani, da imamo v Sloveniji normalno demokracijo, kjer ima oblast v rokah ljudstvo (ja, isto ljudstvo tudi sestavlja t. i. levosredinsko vlado, mar ne?). Na drugi imamo permanentno histerično, steklinasto, psihopatsko, teroristično in hudodelsko združbo, ki bi svoje privilegije ohranjala tudi z nasiljem. Toda oni pravzaprav niti niso največji problem. Večji problem so »butasti ostali«, ki samo nemo opazujejo in imajo v strahu za ljubi kruhek sebe za nevtralne. A kot je nedavno dejal znani frančiškanski pridigar in teološki profesor pater Ante Vučković na festivalu mladih v Medžugorju: če se dogajata nasilje in krivica, ne moreš biti nevtralen opazovalec, tako kot so bili leta 1991 v bela oblačila oblečeni opazovalci Evropske skupnosti, ko so pred očmi opazovali agresijo preostanka JLA in srbskih krajišnikov na Hrvaško – in ničesar storili. Ker so bili samo opazovalci.

Dokler imamo vzporedne svetove, je še znosno – kaj pa bo, ko bo eden od njih zavladal z nasiljem? Takrat bo prepozno.

Opomba: Komentar je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji.

nazaj na vrh