Balkanski tango Merklove in Macrona

  • Napisal  vir. nova24tv.si/ Ljupčo Zlatev
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Balkanski tango Merklove in Macrona

Zadnji neformalni vrh držav Zahodnega Balkana, ki je bil 29. aprila v Berlinu ter sta ga gostila kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, je pokazal, da se v Evropski uniji počasi vključuje merilnik geopolitičnih tektonskih sprememb.

 

Osrednja tema poleg protokolarnih je bila v bistvu ta, da se državam Zahodnega Balkana neformalno sporočita dve zadevi: prva, da širitve EU v kratkem ne bo, in druga, da morata Srbija in Kosovo rešiti svoj problem brez sprememb obstoječih meja. Zelo nenavadno je, da sta si Merklova in Macron neposredno pred evropskimi volitvami kar nenadoma zaželela ti dve “pomembni” sporočili prenesti najmanj vplivnemu in najrevnejšemu bloku držav na evropski celini.

Pri drugem sporočilu se bom zadržal le na kratko, ker je jasno, da se problema s Kosovom nikakor ne more rešiti na način, ki ga predlagata ta dva evropska voditelja. Problem Kosova lahko rešijo samo tisti, ki so ga ustvarili, ZDA in Združeno kraljestvo; njihov model za rešitev (ki ga že dalj časa zagovarjajo v znanstvenih kabinetih v zahodni hemisferi) pa je točno nasproten tistemu, za katerim stojita Merklova in Macron. Jasno je, da se brez prekrojevanja meja Kosovo ne more rešiti tako, da bi bila zadovoljna Beograd in Priština hkrati.

Motiv za to, da se Berlin in Pariz vmešata v reševanje kosovskega vprašanja, je obupen poskus pariranja vse močnejši navzočnosti in vplivu administracije predsednika Trumpa v srednji in vzhodni Evropi.

Očitno je, da nekaj držav, kot so Poljska, Madžarska in Italija, dobiva podporo ZDA pri njihovi nameri, da na prihodnjih evropskih volitvah zmaga želja po Evropi suverenih držav in ideja o Evropi kot super-državi. Prav zaradi tega sta se v želji, da bi nasprotovala ZDA, pet minut do dvanajstih Merklova in Macron odločila, da odgovorita z vmešavanjem v Kosovo (protektorat ZDA) pa tudi s splošnim vmešavanjem po vsem Balkanu. Pravzaprav je zelo verjetno, da sta se dve temi odprli samo zato, da bi s tem dobili majhno prednost pred nasprotniki v prihodnjih evropskih nemirih.

http://nova24tv.si/wp-content/uploads/2019/02/ljupco_zlatev-768x512.jpg 768w, http://nova24tv.si/wp-content/uploads/2019/02/ljupco_zlatev.jpg 1024w, http://nova24tv.si/wp-content/uploads/2019/02/ljupco_zlatev-610x407.jpg 610w" sizes="(max-width: 834px) 100vw, 834px" width="834" height="557">

Ljupčo Zlatev je makedonski novinar.

Sam koncept bloka, imenovanega “Zahodni Balkan” (nekdanja Jugoslavija v družbi s še nekaj nefunkcionalnimi državami), je otrok prav tistih akademskih elit, ki sedaj stojijo za Merklovo in Macronom. In od tam, ironično, je videti, da se je nemško-francoski politični tandem odločil, da bo svojemu otroku neformalno sporočil, da je projekt propadel oziroma da vsaj miruje, dokler se ne konča veliki obračun.

To neformalno srečanje je bila neformalna klofuta predsednikom vlad Makedonije, Albanije, Srbije, Črne gore in BiH, ki so jim subtilno sporočili, naj pozabijo, da bi v naslednjih desetih do petnajstih letih dobili možnost, da postanejo del EU. Novinarji so opazili, da je makedonski premier Zoran Zaev, ki se je takrat soočal s predvolilno kampanjo v Makedoniji, rotil Merklovo in Macrona, da bi javnosti sporočila, da obstaja vsaj majhna možnost za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU v juniju, vendar je bil njegov trud zaman.

Že nekajkrat je Macron dejal, da se bo Zahodni Balkan v celoti integriral v EU takrat, ko bo EU rešila svoja notranja vprašanja in se reformirala, do takrat pa ne bo niti “š” od širitve. In vse to se lahko zgodil le, če bo na evropskih volitvah njegova opcija osvojila prepričljivo večino (kar je ta čas enako kot čudež), zato se lahko on sam in tudi njegov ideolog Henri Bernard Lévy kar lepo poslovita od ideje o Evropi kot superdržavi. Od tod tudi zavora, na katero sta za Zahodni Balkan pritisnila z Merklovo. Očitno je, da nameravajo njuni idejni partnerji nasprotovati stališčem ZDA glede Evrope in načrtujejo še močnejši udarec suverenistom, kot sta Viktor Orbán in Matteo Salvini ter drugi. Vendar bo to mogoče le, če jim uspe zmagati, možnosti za kaj takega (kar sem že dvakrat povedal) pa so zelo majhne.

Na koncu koncev se zdi, da bo Zahodni Balkan ostal pozabljen in zapuščen v rokah svojih korumpiranih voditeljev, medtem ko se bo Evropa ukvarjala sama s sabo. To žarišče permanentne krize pa nikomur tam zgoraj ni potrebno, ker je v srcu Evrope na vidiku velika kriza brez jasnega epiloga.

Takšne težnje napovedujejo, da sledijo leta nedefinirane EU, v kateri nikoli ne bo jasnega geopolitičnega zmagovalca. Balkanski tango Merklove in Macrona je uvertura v dolg evropski tango, katerega gledalci bomo po evropskih volitvah.

Slovenija ima lahko kot ena zrelejših pripadnic tega bloka zaradi očitnega zaviranja, ki ga bodo doživele države južneje od nje, ekonomske in migracijske posledice zaradi tega. Zaradi znatne ekonomske superiornosti bi lahko bili trgi Zahodnega Balkana še večji plen za Slovenijo, vendar pa se bodo zaradi zaviranja procesov ustavila tudi gospodarstva.

Ljupčo Zlatev

nazaj na vrh