Gašper Blažič

Gašper Blažič

URL spletne strani:

Zgrožen sem in razočaran! Slovenski škofje brez zadržkov čestitajo novemu premierju Marjanu Šarcu. V čigavem imenu?

Upam, da mi bralke in bralci Demokracije ne bodo zamerili, če bom v svoji kolumni tokrat zelo oseben. V četrtek, 13. septembra, je Slovenija dobila trinajsto vlado po vrsti. Pustimo ob strani številke. Dejstvo je namreč, da vse te vlade vsaj večinoma niso nič drugega kot izvršni sveti tistih, ki vladajo iz ozadja. Saj veste: v časih samoupravnega socializma nismo imeli republiške vlade, ampak Izvršni svet SR Slovenije, ki je uresničeval direktive CK ZKS v praksi. Nato pa se je zgodil »sestop z oblasti«, ki ga tov. France Popit ni hotel razumeti, zato je užaljen zapustil partijski vrh.

Angela Merkel in Jean-Claude Juncker – izgubljena otroka evropske konservativne elite

Priznati moram, da sem zadnje čase kar v precepu, ko prebiram o tem, kako so bili uvedeni nekateri krščanski prazniki. Denimo včerajšnji spominski dan oz. god Marijinega imena (več o tem si lahko preberete TUKAJ). Če namreč vse to primerjam z mišljenjem nekaterih aktivnih katoličanov (pustimo ob strani, koliko so v resnici aktivni, ko gre za kombinacijo vere in razuma), si včasih mislim: ali so zgodovinska dejstva o turških vpadih na slovensko ozemlje z vsemi posledicami vred le še neka legenda, ki jo lahko vržemo v koš kot tipičen primer »fake history«? V zadnjih letih je to doslej obrobno ugibanje postalo krucialno vprašanje naše prihodnosti.

Glosa Gašperja Blažiča: Uganete, zakaj je Slovenec sam sebi najhujši parazit?

Ne vem, če ste kdaj že slišali za stavek »Babo jezik tepe«. Ta sicer gostilniško zveneči stavek sicer nisem pobral iz Serpentinškove »zakladnice«, pa čeprav je nekdanji komik, ki je nedavno dobil mandat za sestavo vlade, izrekel kar precej pikrih na račun žensk. Posledic seveda ni bilo, feministke molčijo, pa čeprav so pred 24 leti, zelo kmalu po aferi Depala vas, bíle plat zvona zaradi menda žaljive reklame znane znamke kreme za sončenje Sun Mix.

Igralec in režiser Zoran Anton More: "Veste, zakaj Thompson pri nas ni zaželen? Ker je izrazito protikomunističen, izrazito domoljuben in krščanski!"

Vse poti vodijo v Rim. Tega se dobro zaveda tudi Zoran Anton More, ki je po nekajletni karieri dramskega igralca odšel med svobodne umetnike in se v prestolnici nekdaj slovitega Rimskega imperija izobraževal na Univerzi Santo Croce, katero upravlja prelatura Opus Dei. Zato je med dramskimi igralci eden redkih, ki res plava proti toku – tudi po zaslugi svojega ustvarjanja na področju sakralne dramske umetnosti, o kateri govori brez dlake na jeziku.