Domnevam, da velika večina pomladnikov pokojnega dr. Franceta Bučarja nima ravno v lepem spominu. Predvsem zaradi njegovih dejanj v zadnjih letih življenja, še najbolj pa zaradi »pasje procesije« pri Zoranu Jankoviću leta 2011, ko se je znašel v neposredni španoviji z zadnjim šefom CK Milanom Kučanom. Nasploh pa je bil dr. Bučar vsaj na zunaj zelo samosvoj, trmast in nepredvidljiv. Znano pa je tudi, da je v začetku devetdesetih z nekaterimi stališči (denimo glede državljanske vojne na slovenskih tleh) užalil dr. Janeza Kocijančiča, nekdanjega prvega moža pravkar propadlega letalskega prevoznika Adria Airways.

Če boste povprečnega Slovenca povprašali o razmerah v Sloveniji, vam bo odgovoril približno takole: imamo kapitalizem, ki nas je povsem zasužnjil. In rešitev? Vrnitev v socializem kajpak! Ker če ne bi bilo kapitalizma, ne bi bilo tajkunov, niti izkoriščanja, pa tudi ceste bi gradili normalno, pa tudi zasebniki ne bi parazitirali na javnem zdravstvu.

Pred kratkim sem že pisal o svojem obisku v eni od zasebnih zdravstvenih ustanov. Zato na tem mestu ne bi ponavljal podrobnosti. Morda zgolj to, da je omenjena ustanova tudi kandidat za pridobitev koncesije za opravljanje dejavnosti javnega zdravstva. Kar pomeni, da vam standardne zdravstvene storitve krije zdravstveno zavarovanje in ni nujno, da ste samoplačnik. Povedano drugače: zasebno zdravstvo prav preko tovrstnega mehanizma lahko v veliki meri lajša tegobe javnega zdravstva in čakalnih vrst. Ob tem pa država privarčuje tudi zato, ker ji ni potrebno vlagati v infrastrukturo in zdravstveno opremo – za to pač poskrbi lastnik zdravstvene ustanove (provizije in barantanje z nabavo, kot se to velikokrat dogaja v velikih javnih, pravzaprav državnih zdravstvenih ustanovah, pustimo ob strani).