Absurdi Erika Breclja, ki mu nekritično sledijo dominantni mediji Izpostavljeno

  • Napisal  dr. Janez Remškar za Nova24tv
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dr. Janez Remškar / STA Dr. Janez Remškar / STA

Povod za to kolumno so Odmevi na RTV SLO, dne 27. decembra 2019. Glede na nadaljevanje menim, da je potrebno poudariti, da gre za že večkrat nagrajeno slovensko informativno oddajo. V njej je med drugimi nastopal tudi dr. Erik Brecelj. Njegov nastop je bil vsebinsko absurden. Več tednov sem čakal, zaradi njegovih nekonsistentnih navedb na eni najpomembnejših informativnih oddaj RTV SLO na reakcijo kogarkoli: Onkološkega inštituta, Ministrstva za zdravje, predsednika vlade ali kakšnega pronicljivega ali neodvisnega novinarja. Zgodilo se ni nič. V etru in spominih gledalcev je ostala njegova resnica. Še enkrat sem si ogledal posnetek in ker mnenja nisem spremenil, se zdaj oglašam s tem, nekoliko daljšim zapisom.

 

Mimogrede, v teh Odmevih je ob dr. Eriku Breclju gostoval tudi prof. dr. Marko Noč. Profesor Noča zelo cenim. Za seboj ima izjemno strokovno in akademsko kariero. Dodatno se je z analizo in podatki zelo izpostavil v raziskovanju cen medicinskih materialov in o tem pričal  v Državnem zboru. Zato sem dojel njegovo gostovanje skupaj z Brecljem, ki z njim v ničemer ni primerljiv, kot svojevrstno ponižanje zanj, s strani voditeljice, ampak to je le moja ocena.

Vrnimo se k izjavam Breclja. V bistvu je šlo za še eno ponovitev stare vaje. Povsem nesprejemljiva zmes populizma, nelogičnosti, neznanja, celo neresnic in samopoveličevanja. Morda tokrat še za v odtenek težji obliki. Preden preidem k zaključkom želim njegove izjave ponoviti in komentirati.

1. Na vprašanja v zvezi s pomanjkanjem citostatika na OI, o čemer je bila javnost informirana, je izjavil, citiram:
“Jaz tej zgodbi nisem prišel do dna, se pa zelo trudim in upam, da bom prišel v par tednih … Onkološki inštitut porabi največ, vem pa, da se dve leti trudim, da bi reorganizirali v sklopu pravilnika o notranji organizaciji lekarno, da bi napravili poslovanje bolj transparentno, pa nisem bil uspešen. Predstavnica ministrstva za zdravje gospa Arh Kovač, ki jo je zdaj vlada, vso pohvalo, zamenjala v svetu zavoda, je stalno poudarjala, da je to nezakonito, da se ne da. S strani onkološkega pravne službe mi niso ponudili odgovora zakaj se to ne da. Zdaj po dveh letih mojega truda, da se reorganizira lekarno vidimo, da imamo težave. Bomo videli, če bomo lahko zdaj po tem dogodku reorganizirali. Saj pravim, dajte mi še par tednov, da ugotovim kaj se je zgodilo.”

Erik Brecelj (Foto: STA)

Brecelj torej trdi, da bo v nekaj tednih prišel zgodbi do dna in novinarko prosi za podaljšanje roka! Sprašujem se kot kdo, v kakšni vlogi je on? Ali ga je kdo pooblastil za to raziskovanje? Ali  je dr. Brecelj NPU, FURS, računsko sodišče ali kakšno neformalno sodišče? Poročal bo pa kar televiziji? Mar ni to stvar generalnega direktorja ali morebiti strokovnega direktorja OI LJ ali morda organov pregona? Nadalje je zatrdil, da se je trudil za reorganizacijo lekarne. Resnica je mnogo bolj pritlehna. Zdi se, da dr. Brecelj doživlja kot svoj cilj odstranjevanje določenih oseb po njegovi presoji in  spisku. O organizaciji lekarne verjetno ne ve veliko, čeprav ima prav preko te lekarne na voljo prav ves material, ki ga za svoje klinično delo potrebuje. Reorganizacijo razume kot spremembo umestitve lekarne v organigramu, ki bi mu prinesla tako željene kadrovske čistke. Ker so take želje v nasprotju s trenutno zakonodajo, hvali vlado, ki je odstranila iz sveta OI pravnico, imenovano iz strani vlade, ki je na potencialno nezakonito rešitev opozarjala. Mimogrede, novi statut OI je bil sprejet poleti 2016. Po zakonu bi mu morali v 6 mesecih prilagoditi notranjo organizacijo dela, kar pa se do januarja 2020 še ni zgodilo! Kako torej funkcionira OI? In kdo je za to odgovoren? A o tem dr. Brecelj nič!

2. V nadaljevanju je izjavil: “da sem odstavil tri predstavnike vlade iz SMC-ja, odstavil, prisilil vlado, da jih je odstavila, člane SMC-ja”
Ali je  kdo slišal te besede? Brecelj je prisilil vlado oziroma prepričal ministra Šebedra, da je odstavil svoje predstavnike v Svetu zavoda. Kdo pa je Brecelj, da lahko prisili vlado, da naredi tako kot želi ali meni on, da je prav. Kot vem, je vladi nadrejen le Državni zbor. Vtis po njegovem nastopu je, malo za šalo, da je vladi nadrejen tudi on. Menim, da je to znak za alarm, ko nekdo brez posledic izjavlja, da vlada tako rekoč pleše po njegovem diktatu. Pričakoval sem reakcijo ministrstva za zdravje in predsednika vlade na te izjave, a je nisem dočakal.

3. Brecelj je nadaljeval: “V tem sistemu (koruptivnem) so pač kruhoborci, zdravniki, politiki nekateri, ki služijo in pač ponudniki s svojimi milijoni evrov, ki služijo in ta sistem v bistvu obvladuje zdravstvo. Tudi to se da ustaviti, jaz sem sam videl na Onkološkem inštitutu kaj smo naredili pred leti z novim svetom zavoda. Bolnico smo dvignili v plus, imeli smo več plusa kot vse bolnišnice slovenske skupaj, poslovanje se je izboljšalo, vse smo naredili brez reforme, brez zakonov, brez dodatnega denarja, potem pa je prišla vlada Mira Cerarja in je vse to uničila.”

Najprej torej populistična trditev o nepravilnostih in krajah, s katero se bo vsak lahko le strinjal. Navajanje je značilno za Breclja, žal brez konkretnih kradljivcev. Tako kot nadaljevanje, da je sam videl, kako se je to na OI ustavilo. Katere konkretne kraje so se ustavile in katere kradljivce so zaustavili? Govori o “novem svetu” zavoda. Novi svet je za Breclja svet, ki ga je vodila Darinka Miklavčič, imenovala ga je vlada Alenke Bratušek konec leta 2013 z mandatom do konca leta 2017. Leta 2014 je prišla Cerarjeva vlada, ki sveta ni menjala, pač me je ta svet (in Cerarjeva vlada) na Brecljevo zahtevo razrešil (o tem  kasneje). Ta isti svet (in Cerarjeva vlada) sta kljub pomislekom zaradi nezakonito izplačanih nadur imenovala za direktorico Zlato Štiblar- Kisić. Ta isti svet je pod Cerarjevo vlado kasneje ignoriral zakonodajo, po kateri bi se morala Štiblar Kisićeva upokojiti. O tem Brecelj nič! Svet, ki ga je Brecelj povsem obvladoval je bil torej edini pravi – a le v obdobju julij 2015- -december 2017. Breclju se je Cerarjeva vlada zamerila šele, ko je konec leta 2017 v svet imenovala Ano Žličar, predhodno direktorico OI, staro tarčo Breclja.

Nadalje je zatrdil, da so pod “novim svetom”, torej svetom, ki ga je vodila Darinka Miklavčič, OI LJ v finančnem smislu dvignili v plus. Pustimo ob robu dejstvo, da Brecelj ne loči med organi upravljanja in nadzornimi organi. Dejstvo je namreč, da ima OI LJ plus že od leta 2011 in da so ključni ukrepi, ki zagotavljajo pozitivno poslovanje, zasluga ministrovanja Dorijana Marušiča in direktorovanje Ane Žličar in v nadaljevanju tudi moje vodenje, kljub težavam ob delujoči bolnišnici in obnovi vodovoda ter pomanjkanju kadra zaradi ZUJFa. Ukrepov namenoma ne naštevam, naj se trenutno poslovodstvo OI in Brecelj sami potrudijo povprašati kateri so. Vsekakor to ni bilo zniževanje cen dobaviteljem, kot je v zabavo vsem, ki kaj vedo o zdravstvu, povedala trenutna direktorica Štiblar-Kisićeva na RTV SLO (Odmevi, 28.april 2017); če bi bilo to namreč res, bi jo kot izjemnega managerja, minister moral takoj poslati v katerega izmed velikih izgubarjev, npr. UKC LJ.

“In nato je Cerarjeva vlada vse uničila”, je povedal. Kaj je uničila? Kader smo povečali! (v okviru možnosti že pod mojim vodstvom) Kot vem je poslovanje ves čas pozitivno. Edino kar sta izpostavila, za sedanje vodstvo in Breclja “nadležna” člana sveta (Žličar in Požun), je neracionalno zapravljanje denarja za IT svetovanje, pravno svetovanje in nezakonito zaposlitev Štiblar-Kisićeve na mestu.

4. V nadaljevanju je izjavil: “Jaz sem prepričan, da ne potrebujemo nobene reforme, ne potrebujemo bistvenih zakonov, samo vodenje bolnišnic tako kot vodijo dobri lastniki svoje firme v Sloveniji, skrbno, po pravilih dobrega menedžmenta. Ni treba s profitom, ker smo humanitarne organizacije na koncu, ampak da se … Da se spremeniti zelo enostavno, pa ne dovolijo.In še kasneje: “moram reči, da na Onkološkem inštitutu kot direktor ne vem kaj bi delal mogoče štiri ure, ker za osem ur dela ni …”

O neumnosti izjave, da ne potrebujemo reforme ne bom niti razpravljal. O tem, da ni potrebno spreminjati zakonov lahko govori samo nekdo, ki v svojem življenju ni nikoli vodil niti enega zaposlenega! Ideja, da bi upravljali bolnišnice kot podjetja je ideja zdravniške zbornice izpred nekaj let in tudi določenega kroga politike, ki ne gradi zdravstva na ideologiji (Brecelj rad prodaja tuje ideje za svoje), to pa bi zahtevalo radikalno spremembo zakonodaje in to več zakonov, spremembe pa bi bilo težko uskladiti zaradi ideoloških ovir. Nadalje, bolnišnice res niso humanitarne organizacije, naj si prebere Akte o ustanovitvi! In še humorna njegova izjava, da “direktorovanje” četrti največji bolnišnici v Sloveniji, s preko 100 milijonov evrov proračuna in 1200 zaposlenimi ni “full time job”! Pa kaj ta človek govori! In nato v isti sapi nadaljuje, da je nujno potrebo dvigniti plače direktorjem. Ali za štiri ure dela? Kaj je imel v mislih, kakšen je bil njegov miselni tok? Ali se je sploh poglobil v delo vodstva? Ali pa ima izkušnjo, da se da od strani, tako kot to dela on, vplivati in voditi bolnišnico kot je OILJ, seveda  brez  reševanja strokovnih, finančnih in kadrovskih problemov. Resnica je seveda drugačna. Vodenje zahteva vsekakor  več kot osem ur dnevno, res pa je, če bi želeli  na direktorska mesta dobili prave ljudi bi jim morali najprej dati proste roke s spremembami zakonodaje in tudi dvigniti plače.

Tu sem pričakoval reakcijo generalne direktorice ga Štiblar-Kisić, a zaman….

5. V nadaljevanju je izjavil: Meni je užitek, jaz imam pogoje za delo boljše kot v marsikateri tuji bolnišnici”

To je pa zabavo. Za isto bolnišnico je govoril, da bi jo morali takoj podreti zaradi napak. Legionelo v vodovodu novogradnje ni odkril Brecelj ampak inšpektor že leta 2006 in takratnima direktorjema OI naložil kazen (pa čeprav gradnja še ni bila končana). Brecelj se je na napake začel sklicevati šele kasneje in na tem gradil svojo, osebno zgodbo. Ko so kasneje drugi odpravljali napake in se borili z legionelo (za katero mimogrede na OI ni zbolel niti en bolnik ali zaposleni), je sam odstopil iz komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb, češ, da ne bo odgovarjal za napake drugih. Drugi pa niso odstopili, razmere so reševali strokovno in v težkih pogojih. Kasneje smo vodili  menjavo vodovoda ob delujoči bolnišnici, se borili z izvajalcem, in tudi ministrstvo za zdravje, ki sprva na našo zahtevo ni želel menjati nadzora pod vodstvom Štrafele in ki nam je zaradi nedorečenih načrtov obnove (ob predhodno nenatančnih načrtih PZI prvotnega vodovoda) hotel vsiliti poenostavljeno mikrobiološko, požarno in estetsko nesprejemljivo izvedbo. Brecelj pri tej borbi ni želel sodelovati. Ob tem je leta 2015 Brecelj meni osebno prenašal informacije o grožnjah z ministrstva za zdravje, da kdor se bo upiral (nesprejemljivi) menjavi vodovoda, bo nemudoma odstavljen.

Upam, da sem navedel nekaj izjav in preverljivih dejstev, da so bile izjave Breclja v Odmevih prazno besedičenje. Na enak način bi lahko kritično razčlenili večino njegovih medijskih nastopov. In vendar tako lomastenje po medijih traja že reči in piši 15 let. Petnajst let se gradi medijski mit mesijanskega borca proti nepravilnostim v zdravstvu (ki sicer roko na srce obstojajo marsikje). Na drugačno resnico o Breclju, kot  ga prikazujejo mediji, je bilo le malokrat opozorjeno. Pred kratkim na Nova24TV (12.12.2019), v mojem pismu bralcem v Primorskih novicah dne (21.6.2019) in v Dnevniku dne (2.12.2019), ko je bilo opozorjeno, da je njegovo ozadje vprašljivo, da sodeluje z nekaterimi vrhovi upravljanja tokov v zdravstvu, med drugim ima recimo sprejemljivo stališčih do tistih z udbovskim poreklom.

Sprašujem se, kako je taka izkrivljena medijska podoba mogoča? Še najmanj je za to kriv povprečni (nekritični) prebivalec Slovenije, ki mu to zgodbo mediji prodajajo. Povprečni gledalec in bralec je namreč jezen in frustriran. Sluti, da ga je nekdo v tranziciji žejnega prepeljal čez vodo in rad sprejme, da obstaja nek “angel varuh” , ki se bori zanj. Ko mu tega angela ponuja nacionalna TV, je še toliko bolj zadovoljen, kajti tudi razmišlja in “vidi”, da tudi uradni, državni mediji “poročajo kritično” do zares nesprejemljivih dogajanj v zdravstvu.  In tako zadovoljno zaspi z mislijo, da svet le ni povsem zblaznel.

Kljub temu se sprašujem zakaj so mediji ustvarili to medijsko podobo okoli Breclja in jo gojijo že toliko časa. To vsekakor ne koristi OI LJ. Obstaja več možnosti od katerih se mi zdijo vse komaj verjetne, a ena mora držati. Ali je mogoče, da so skoraj vsi slovenski novinarji in uredniki tako neinteligentni, da ne opazijo neumnosti , laži in nedoslednosti, ki jih Brecelj v svojih nastopih izraža? Če niso tako neinteligentni, ali so morda skoraj vsi slovenski novinarji in uredniki tako leni, da se jim ne ljubi nekoliko preiskati zadev, pogledati stare oddaje, vprašati še koga ali dobiti kredibilnih sogovornikov, ki bi se z Brecljem spustili v neposreden dialog pred kamerami ali novinarji? Ali so torej tako leni, da le po liniji najmanjšega odpora sestavijo tistih deset minut “populistične” oddaje in če bo nastopil Brecelj so rešeni tudi kritike kolegov, občinstva in urednikov. Ali pa imajo uredniki in novinarji komando vplivnežev globoke države, da morajo iz takih ali drugačnih razlogov ta kult gojiti naprej; tak mnenjski vplivnež je lahko ob primernem trenutku, kot neki speči agent, primerno orožje za skrite interese. Ne vem, odgovorite si sami.

In sedaj najpomembnejše sporočilo oziroma vprašanje tega prispevka. Ali mislite, da je Brecljevo delovanje brez škodljivih posledic za našo osrednjo onkološko ustanovo? Ustanovo kamor se hodijo zdravit bolniki iz cele države, tudi prijatelji in sorodniki vseh novinarjev, urednikov ali Bog ne daj, oni sami – če ne zdaj pa v prihodnosti? Brecelj namreč več kot očitno (iz njegovih izjav in reakcij politike), ob sedanjem vodstvu, drži vajeti Onkološkega inštituta povsem v svojih rokah. Za stvari, ki so seveda zanj pomembne. Navadno in večkrat se je in se ponovno v medijih izpostavlja slabe odnose? Kje so razlogi? Verjetno v posameznikih. In zakaj se ne pogleda kateri posamezniki so to? Ne pričakujte, da se bo Brecelj ukvarjal  z vizijo slovenske onkologije, strokovnim razvojem, razvojem kadrov in podobno. On le “kadruje”, po svoje. V preteklosti sem bil predsednik Sveta OI in kasneje generalni direktor OI zato poznam tudi kadrovske potenciale na OI. V sedanjem, Brecljevem obdobju, na najodgovornejših položajih ne vidim najsposobnejših ljudi v hiši. Pač pa vidim zniževanje standardov pogojev za zasedanje teh mest ali imenovanja brez izpolnjevanja teh pogojev. In verjamem, da brez Brecljeve “kljukice” danes na OI ne postaneš glavna sestra ali šef sektorja.

Erik Brecelj je kot osebnost sicer povsem predvidljiva, lahko rečem tipična. Na tem mestu izpostavljam tudi njegov karakter. Na enem od razgovorov, ko sem bil direktor, je po njegovi presoji, ker se je očitno čutil močnega, povzdignil glas in tolkel s pestjo po mizi. Brez razmisleka sem ga prosil, da zapusti sestanek! Bil sem tudi priča izbruhom nestrpnosti do sodelavcev na strokovnih sestankih (morbidity mortality konferenca), če je bil postavljen samo dvom o pravilnosti njegovega ravnanja v povsem strokovni debati. Direktorica Ana Žličar mu je že leta 2013 izdala opomin zaradi ustrahovanja medicinskih sester. Kot sem zapisal, na osnovi njegove izjave, je sedaj “prisilil” vlado, da je menjala člane sveta. In s čem grozi? V glavnem z mediji. Brecelj je sicer oseba, ki bi mu morali nujno postavljati ostre meje, ki jih ne sme prestopati. Nekaj, kar bi lahko direktor uredil v enem dnevu, če bi imel podporo svojega ministra.  Ker pa se naša politika bolj ali manj ukvarja le z dnevnim piarovskim preživetjem je ravno pravšnja, da poklekne pred medijskimi grožnjami. Kako naj se mu uprejo tisti zaposleni na OI, ki so sami žrtve ali vsaj razumejo dogajanja, ki škodujejo procesom in delu na OILJ. Videli so, kako je Brecelj “odstavil” direktorja (Metropolis), vidijo, kako obvladuje vodstvo, ministra in vlado. Mimogrede, o moji odstavitvi leta 2015. V intervjuju lansko leto je jasno povedal, da me je odstavil on in to zaradi prejetega opomina oziroma načina izročitve opomina. Ob tem je ponovil v medijih neštetokrat izrečeno laž, da je dobil moj opomin v samo operacijsko dvorano med operacijo. Vstopanje v operacijsko dvorano je “civilu” onemogočeno. Poročilo kurirja, ki mu je opomin izročil, priča drugače (fotokopijo hranim). Za povrh je bil opomin posledica neupravičenega izpostavljanja bolnika dvomom o pravilnosti zdravljenja in neupoštevanja pravil v stroki in strokovne hierarhije (vso dokumentacijo imam)! Ampak saj veste, najprej diskvalifikacija nato likvidacija …

Še enkrat ponavljam: Za prihodnost onkološkega inštituta je nujno, da se vpliv dr. Erika Breclja spravi v okvire, ki so sorazmerni njegovemu položaju in dodatno: v vsakem primeru je nujno potrebno njegove izjave preverjati!

Za konec še vprašanje, ki sem si ga zastavil ob pisanju tega prispevka. Zakaj to sploh počnem? Upanja, da bi z argumenti premagal vero v mesijo je namreč le malo. Pišem zato, da bodo dejstva vsaj enkrat nekje zapisana. In ko bo nekega dne ta medijska prevara imenovana Erik Brecelj razkrinkana in ko bodo sposobni in dobronamerni ljudje popravljali škodo, ne bo nihče od odgovornih mogel reči : “Nismo vedeli!”. Zato bom ta zapis, ko bo enkrat objavljen, poslal v vednost na STA, predsednici sveta OI, ministru za zdravje, predsedniku vlade, predsedniku Odbora za zdravstvo v državni zbor in predsedniku republike.

Janez Remškar

nazaj na vrh