Dombrovskis o izzivih Slovenije: Nadaljnje fiskalno prilagajanje, minimalna plača, privatizacija

  • Napisal 
Dombrovskis o izzivih Slovenije: Nadaljnje fiskalno prilagajanje, minimalna plača, privatizacija Foto: arhiv Demokracije

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, ki bo v petek v sklopu turneje po prestolnicah EU obiskal Ljubljano, je danes v Bruslju v pogovoru med izzivi Slovenije med drugim izpostavil pomen nadaljnjega fiskalnega prilagajanja, ustrezne ureditve minimalne plače in izvedbe postopkov privatizacije.

Slovenija je letos dobila štiri proračunska in reformna priporočila, kar je polovica manj kot lani. Tudi manj podrobna so. Enako sicer velja tudi za druge članice, to je del vaše nove strategije. Kaj nam torej ta priporočila povedo o reformnem napredku Slovenije, tudi v primerjavi s preostalimi članicami EU?

Da, letos smo spremenili pristop. Priporočil je manj in bolj osredotočena so. Osredotočamo se na ključne socialnoekonomske izzive v članicah. Če je vse prioriteta, potem namreč ni nič prioriteta. Slovenija je dosegla dober napredek pri uresničevanju lanskih priporočil, občutno boljši od povprečja v članicah EU.

Kaže, da bo Slovenija letos obrzdala javnofinančni primanjkljaj. Naslednje leto naj bi tako prešla iz korektivne v preventivno fazo postopka EU. Kako to spremeni pravila igre?

Sodeč po naših analizah bo Slovenija letos beležila 2,9-odstoten javnofinančni primanjkljaj in tako bo izstopila iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja. Kaj se bo spremenilo? To je premik v redni postopek spremljanja fiskalnega in gospodarskega ukrepanja, kar pomeni, da je treba opredeliti srednjeročni proračunski cilj. V skladu s fiskalnim paktom morajo članice stremeti k srednjeročno strukturno uravnoteženemu proračunu, kar pomeni, da strukturni primanjkljaj ne sme presegati 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V izjemnih okoliščinah, če je javni dolg zelo nizek in vzdržen, je lahko strukturni primanjkljaj do enoodstoten. A v primeru Slovenije vemo, da je javni dolg precej nad 60 odstotki BDP, okoli 80 odstotkov BDP, kar pomeni, da bo moral biti srednjeročni proračunski cilj najverjetneje 0,5 odstotka BDP. Slovenija mora opredeliti pot za zagotovitev tega srednjeročnega proračunskega cilja in uresničevanje tega cilja bomo spremljali v okviru preventivnega postopka.

Komisija Slovenijo vseskozi opozarja na nezadosten fiskalni napor. Kaj konkretno pričakujete od Slovenije?

Na fiskalnem področju je vsekakor napredek. Pred nekaj leti so bili dvomi, ali bo Slovenija morda potrebovala program pomoči. Zdaj je odpravila presežni primanjkljaj. To je zelo občuten napredek, a naša gospodarska napoved, upoštevajoč sedaj načrtovano ukrepanje, za naslednje leto predvideva 2,8-odstotni primanjkljaj, kar je še vedno zelo blizu meje treh odstotkov, zato je resnično potrebno nadaljnje prilagajanje. To je tudi namen mojega obiska, da o tem razpravljam s slovenskimi oblastmi. Več bom lahko povedal po pogovorih.

V priporočilih Slovenijo pozivate, naj pregleda mehanizem za določanje minimalne plače. Kakšno je stališče komisije do minimalne plače v Sloveniji, v primerjavi z drugimi članicami EU?

Najprej opažamo, da ima Slovenija ureditev, ki ni zelo značilna za druge članice, indeksacija minimalne plače glede na inflacijo. V minulih letih smo bili priča kompresiji plačne lestvice, torej minimalne plače so indeksirane, pri povprečni plači ni razvoja, lahko bi celo rekli, da stagnira. Na splošno je stališče komisije, da mora biti razvoj plač v skladu z razvojem produktivnosti, sicer članice izgubljajo konkurenčnost in imajo dodatne gospodarske težave. Zato priporočamo, da je treba vzpostaviti mehanizem za minimalno plačo, ki bo v skladu z razvojem produktivnosti.

Se boste v Sloveniji sestali tudi s sindikati? Poznate njihov predlog glede minimalne plače? Predlagajo izvzem izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo. Kaj menite o tem predlogu?

Vem, da tudi delodajalci tega predloga ne podpirajo, tako da poteka razprava o tem tudi med socialnimi partnerji. O tem bom vsekakor razpravljal s socialnimi partnerji. Kot sem povedal, naš splošni pristop je, da mora biti plačna ureditev v skladu z razvojem produktivnosti. Potem lahko razpravljamo o specifičnih načinih za pristop k temu vprašanju. Rekel bi, da tudi omenjeni predlagani pristop ni zelo značilen.

Kaj menite o močno spolitizirani razpravi o privatizaciji v Sloveniji?

Najprej nekaj splošnih opažanj. Podjetja v državni lasti predstavljajo razmeroma velik delež slovenskega gospodarstva, občutno večji od povprečja v EU. Iz tega izhajata dve sporočili. Pomembno si je prizadevati za krepitev upravljanja in preglednosti podjetij v državni lasti, saj predstavljajo pomemben del gospodarstva. Drugič, pomembno je opredeliti strateški načrt privatizacije. Slovenske oblasti vsekakor spodbujamo, naj ukrepajo v tej smeri in izpeljejo postopke privatizacije, ki že potekajo.

V Sloveniji poteka še zlasti živahna razprava o privatizaciji Telekoma, ki se vrti tudi okoli vprašanja, ali Bruselj zahteva privatizacijo tega podjetja ali ne. A torej komisija vztraja pri privatizaciji Telekoma? Kakšno je stališče komisije do privatizacije posameznih podjetij?

V skladu z našim splošnim pristopom spodbujamo Slovenijo, naj konča postopke privatizacije, ki potekajo, vključno s Telekomom in Novo kreditno banko Maribor (NKBM).

Danes je manj govora o bankah kot pred leti, ko je bila Slovenija zelo blizu programu pomoči. Kakšen je napredek na tem področju? Kje so še izzivi?

Opažamo dober napredek pri uresničevanju lanskega priporočila o bančnem sektorju. Zdaj priporočamo zagotovitev dobrega upravljanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na splošno opažamo, da je potrebnega še več dela v bančnem sektorju, a razmere so občutno boljše kot pred dvema letoma.

Izvajanje priporočil članicam, o katerih se pogovarjamo, je zelo šibko. Namen vaših obiskov v članicah je okrepiti nacionalno lastništvo priporočil. Razen v zelo resnih primerih odstopanja od proračunskih in gospodarskih pravil za državo, ki ne izpolnjuje priporočil, dejansko ni posledic. Zakaj naj bi torej članice ta priporočila sploh jemale resno?

To so priporočila, niso ukazi. Izvajanje priporočil je na splošno precej šibko, lani je bilo le pri nekaj več kot polovici priporočil nekaj napredka pri izvajanju. Slovenija jih uresničuje bolje od povprečja v EU. Sedaj si prizadevamo okrepiti lastništvo, spreminjamo postopke v klopu evropskega semestra, da bi omogočili več posvetovanja s članicami, ne le z vladami, tudi s socialnimi partnerji in parlamenti. Verjamemo, da bo z okrepljenim lastništvom mogoče izboljšati izvajanje. Ne nazadnje ni komisija tista, ampak članice same morajo izboljšati svoja gospodarstva, mi poskušamo pomagati v tem procesu.

Vse oči so te dni uperjene v Grčijo. S kakšnimi občutki spremljate grško dramo, tudi kot bivši latvijski premier v času, ko je morala Latvija izvesti boleče reforme?

Eden od problemov, ki ga vidim, je v tem, da se je bilo sedanjemu položaju povsem mogoče izogniti. V drugi polovici lanskega leta smo razpravljali o tem, kako bi se Grčija s pomočjo previdnostnega posojila vrnila na finančne trge. Žal je politični razvoj privedel Grčijo na drugačno pot, v precej neprijetno situacijo. Pozitivno je to, da obstajajo temelji za gospodarsko okrevanje. Ko bo vlada ukrepala za vzpostavitev finančne stabilnosti, se je mogoče precej hitro vrniti h gospodarski rasti. Prva naloga za vlado je, da obnovi finančno stabilnost, in prvi korak do tega cilja je, da uspešno konča sedanji program pomoči.

Se bo to zgodilo? Nihče si ne želi grexita, ampak kako verjeten je grexident?

Vsekakor si prizadevamo za scenarij, da Grčija uspešno konča program, a za to je pomembno, da se vse strani, tudi Grčija, držijo svojih zavez.

nazaj na vrh