V Sloveniji od 600 evidentiranih lokacij prikritih grobišč in še več tistih, ki so popolnoma prekrite, ni niti ene take, za katero bi lahko rekli, da je urejeno vojno pokopališče žrtev komunističnega režima, je na današnjem srečanju ob drugi obletnici odkritja Hude Jame v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo dejal Marko Štrovs.
Vodja službe za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Štrovs, ki je bil navzoč od samega začetka odkritja grobišča v rovu Barbara v Hudi Jami pri Laškem, je izpostavil, da se pri vojnih in prikritih grobiščih vseh žrtev revolucije v teh 20 letih zaradi politične moči pravzaprav ni naredilo nič bistvenega.
Za grobišče v rovu Barbara se je po Štrovsovih besedah vedelo že dolgo časa. Vsi so vedeli, a vendar tega nihče uradno ni potrdil. Zdaj je drugače, država je potrdila, da je tam množično grobišče in nihče tega ne more več prikriti, da je v njem okoli 4000 trupel, je še zatrdil.
Zgodovinar Jože Dežman se je dotaknil okoliščin in procesov, ki so vodile do odkritja Hude Jame. Svoj prispevek o tabuizaciji in detabuizaciji je začel z besedami, da je "to tretje srečanje o Hudi Jami, v Hudi Jami pa še zmerom nismo". Oprl se na misli kolega Mitje Ferenca, ki je rekel, da "smo prišli do vrat svoje preteklosti, jih odprli, vstopili, zdaj pa ne moremo ven, da bi povedali, kaj smo videli". O krivdi in grehu ne morejo presojati morilci in vse več je tistih, ki imajo moč in jim razkrivanje zločina ni v interesu, se s Ferencem strinja Dežman.
"Tukaj je mentalitetni blok, ki pove, kam nas hoče nekdo usmerjati v tej družbi," opozarja Dežman in dodaja, da je sprava zlorabljen pojem. Huda Jama se sicer zdaj ureja, konec meseca bo urejeno pokopno mesto oziroma kostnica, kamor bodo aprila prenesli žrtve in takrat se bo slovenska javnost lahko opredeljevala do teh zadev, je še dodal.
"Ljudje v sebi nosijo krivdo rablja in hude travme"
V nadaljevanju sta problematiko velikih zločinov, ki so se zgodili na Slovenskem, s filozofske in etične perspektive ter s stališča psihologije in družinske terapevtike osvetlila Bojan Žalec in Lia Katarina Kompan Erzar, oba z ljubljanske teološke fakultete.
Žalec je temo o temeljnih problemih družbene morale na Slovenskem začel s citiranjem Martina Buberja, da "nočno moro obvladamo tako, da jo poimenujemo s pravim imenom". V Sloveniji je maja in junija leta 1945 šlo za genocid, za sistematično uničenje ene skupine ljudi, oziroma je šlo za klasicid in politicid, je bil nedvoumen Žalec.Kompan Erzarjeva pa je spregovorila o tem, kako močno so morali biti zlorabljeni mladi ljudje, da so bili pripravljeni zakriviti tovrstne zločine. Po njenem mnenju ti ljudje v sebi nosijo krivdo rablja in hude travme, ki se bodo prenašale iz generacije v generacijo, dokler ne bodo o njih javno spregovorili. "Takšni ljudje težko vzgajajo naslednjo generacijo, ker morajo molčati in na ta način se travma prenaša," je zatrdila.
Pojasnila je, da se je kruto vračati v čas, ko so travme nastajale, vendar bo to, kot pravi, nekdo moral opraviti. "Največja groza pobojev je to, da so povezani z zlorabo, izdajstvom, manipulacijo in s prikrivanjem. Prvi, ki bo priznal, kako težko je živeti s krivdo ubijanja, bo pomagal vsem drugim," je še dejala.
NSi: Slovenska oblast še naprej izkrivlja resnico
Ob drugi obletnici odkritja zločinov v Hudi jami pa v NSi opozarjajo na pasivnost trenutne slovenske oblasti pri urejanju prikritih povojnih grobišč. Prav tako ugotavljajo, da se v dveh letih na vladni strani ni prav nič spremenilo pri dojemanju dogodkov iz polpretekle zgodovine. V tej zunajparlamentarni stranki menijo, da slovenska oblast še naprej izkrivlja resnico s tem, ko ponovno "poveličuje sodelavce komunističnega totalitarnega režima".
Slovenija je namreč edina država EU, ki do sedaj ni bila sposobna obsoditi komunističnih zločinov in se soočiti s človeško tragedijo žrtev, v sporočilu za javnost še dodajajo v stranki.
STA; P.J.

V današnji številki Tednika Demokracija ne prezrite
Nova novinarska manipulacija Foruma 571
Z razumom do premika k izhodu iz krize
Tomšič: Slovenija je talka rdeče buržoazije
Pesek: Zgodovinska osamosvojitvena vlada
Kdo so bili maja 1945 člani zloglasne Ozne?