Slovenija s slabšim indeksom zaznave korupcije

Sreda, 27 Oktober 2010 11:25

0 Komentarjev

Slovenija je letos po indeksu zaznave korupcije med 178 državami sveta ohranila 27. mesto, pri čemer je indeks 6,4 točke nekoliko slabši kot lani, saj je padel za 0,2 odstotne točke. Padec je odraz dejanskega stanja, se pa razmere na papirju in tudi v praksi izboljšujejo, ob tem ugotavlja predsednica društva Integriteta Simona Habič.

V društvu Integriteta, ki je podružnica mednarodne nevladne organizacije Transparency International (TI), ki je danes objavila indeks zaznave korupcije (CPI) v posameznih državah, ugotavljajo, da so slovenski mediji očitno vedno manj svobodni, tožilstva in sodišča pa svojo nalogo opravljajo slabše od pričakovanj, so ob današnji objavi indeksa sporočili iz društva.

"Zahteva po ničelni stopnji tolerance, torej da so vsa koruptivna dejanja nesprejemljiva, je možna rešitev iz trenutnih razmer in primeren odziv na krizo," je ob tem povedala predsednica društva Habičeva. Meni, da je korupcijo treba obravnavati sistemsko, predvsem pa z najvišjo stopnjo odgovornosti, kar pa po njenih besedah predstavlja za slovenska tožilstvo in sodstvo še vedno velik izziv.

Iz primerjave letošnjega z lanskim indeksom 6,6 lahko sklepamo, da je za zagotovitev bolj transparentnega poslovanja in tako zagotavljanja gospodarske rasti potreben še pošten premik v glavah, pravi Habičeva. Ob tem poudarja še, da je zavedanje, da so vsa koruptivna dejanja nesprejemljiva, del posameznikove integritete. O tem naj po njenem raje razmišljajo politiki, gospodarstveniki in vsi tisti, ki v državi odločajo ali porabljajo javni denar.

"Integriteta se gradi od zgoraj navzdol. Vodje so tisti, ki dajejo vzore, ki jim vsi sledijo. Pričakujemo torej večjo integriteto od vseh vodilnih v državi in njihovih zaposlenih. Da se bodo končno zavedali, da upravljajo z javnim denarjem, da korupcija prinaša brezposelnost, revščino in ovira gospodarski napredek," pravi Habičeva.

V društvu sicer ugotavljajo, da je Slovenija na področju preprečevanja korupcije v minulem letu dni napredovala. Sprejet je bil nov zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ustanovljen Nacionalni preiskovalni urad, sodelovanje med preiskovalci in organi pregona je bolj usklajeno.

Raziskave pa kažejo zaznavo korupcije na področju javnih naročil, nepotizem, klientelizem in predvsem zmanjšanje svobode medijev, navajajo v društvu. Zaznana je korupcija med javnimi uslužbenci na področjih, kjer prihaja do stika med javnim in zasebnim sektorjem, to je na področju javnih naročil, kot so veliki gradbeni projekti in sistem javnega zdravstva. Slovenija zaradi korupcije izgubi do 40 odstotkov vrednosti javnih naročil, še navajajo v društvu.

Indeks zaznave korupcije meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov neke države o stopnji korupcije v javnem sektorju. Najvišje na indeksu zaznave korupcije so letos Danska, Nova Zelandija in Singapur z 9,3 točke, najslabše pa so se uvrstile Afganistan in Mjanmar na predzadnje mesto z 1,4 točke in Somalija na zadnje mesto z 1,1 točke.

Poslanec SLS Gvido Kres je po objavi podatkov vlado pozval naj obljube glede boja proti korupciji, zagotavljanja neodvisnosti sodstva in delovanja pravne države začne spreminjati v dejanja. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, v Sloveniji ni bilo narejenega nikakršnega napredka pri zaznavi, preprečevanju in sankcioniranju korupcije, "temveč smo celo nazadovali".

STA / G. B.