Zadnji šef partije pri spomeniku na Brdcih ponovil bojni klic z Ilove gore: »Največji sovražnik je danes sovražni govor!« Kaj bo sledilo tokrat?

Milan Kučan ne miruje. (foto: arhiv Demokracije) Milan Kučan ne miruje. (foto: arhiv Demokracije)

Pri spomeniku na Brdcih je bila danes v organizaciji Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Idrija-Cerkno slovesnost v spomin na poboj udeležencev partijske šole v Cerknem pred 75 leti. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki kot enega glavnih sovražnikov sodobne družbe vidi sovražni govor, poroča STA.

 

Dogodek, ki je v času vojne in tudi kasnejša leta zaznamoval dogajanje na Cerkljanskem, se je zgodil 27. januarja 1944, ko je 47 mladih tečajnikov partijske šole padlo pod streli nemškega okupatorja. "Ti dogodki ne smejo v pozabo," je dejal Kučan.

"Danes se takratnih dogodkov spominjamo zato, da jih obžalujemo in da se z dolžnim človeškim spoštovanjem poklonimo spominu na vse, ki so vrtincu vojnih strahot, krivi brez lastne krivde, izgubili življenja," je dejal Kučan. Slovenci imamo po njegovih besedah svoj del odgovornosti, da se postavimo na stran tistih narodov in politik, ki se odločno zavzemajo za mir.

Poboj 47 mladih je kasneje vodil v še eno tragedijo. Partizani so namreč iz maščevanja aretirali 13 domačinov in dva duhovnika ter jih ustrelili na Lajšah. Dolga leta zamolčana zgodba je netila tiho sovraštvo vse do današnjih dni, pred petimi leti pa je na oba dogodka opozoril tudi tedanji govornik na spominski slovesnosti na Brdcih, častni predsednik borčevske organizacije Janez Stanovnik.

Kučan je težišče današnjega nagovora preusmeril predvsem v sodobni čas, ki v mirovniškem smislu terja povsem drugačne odzive javnosti. Po njegovem mnenju je eden glavnih sovražnikov sodobne družbe prav sovražni govor, ki v moralnem smislu povzroča velike žrtve, zato bi se zlorabi svobodi govora morali upreti.

Nerazumljivo pa se mu zdi, da je zaskrbljenost za pravice tistih, ki so nosilci sovražnega govora, nestrpnosti in nasilja, večja od zaskrbljenosti za tiste skupine in posameznike, ki so tarča sovraštva in sovražnega govora. "Kot da ti slednji nimajo pravice do varnosti in dostojanstva," je dejal in opozoril, da molk in neodzivnost na pojave sovražnega govora ogrožata svobodo govora. "Zato bi morali skupaj zavrniti zlorabe svobode govora," je dejal.

Med gosti spominske slovesnosti je bila tudi Marica Nakrst, ki je kot šestletna deklica doživela tragedijo v Cerknem, kasneje pa kot učiteljica skupaj z možem prispevala k temu, da se je novogoriška osnovna šola poimenovala po padli tečajnici Milojko Štrukelj. Tej mladi tečajnici je Marica kasneje posvetila posebno pesnitev.

Naj še spomnimo, da komunistična oblast ni dovolila postaviti nikakršnega spominskega obeležja v spomin na duhovnike in domačine, ki so jih umorili komunistični partizani. Ko sta dva duhovnika to poskušala, sta bila obtožena in privedena na sodišče. Njun tožnik je bil Zvonko Fišer, še do nedavnega generalni državni tožilec samostojne Slovenije.

Kučan je sicer podoben poziv v boju proti »sovražnemu govoru« izrekel že lani oktobra na Ilovi gori, po tistem so se pritiski na opozicijske medije močno okrepili. Bo tokrat sledil nov udarni val?

nazaj na vrh