[Video] Dr. Marko Noč ekskluzivno za Nova24TV: Anomalij v našem zdravstvu je nešteto. Kamorkoli drezneš, je neka anomalija. Sistem je birokratiziran, vsak dan je več birokratskih ovir!

Dr. Marko Noč Dr. Marko Noč

Ko človek pomisli na slovensko zdravstvo, najprej pomisli na dolge čakalne vrste, dobaviteljsko mafijo in katastrofalne razmere, v katerih morajo delati slovenski zdravstveni delavci. Dejstvo je, da je v slovenskem zdravstvu veliko anomalij, ki pa se kažejo predvsem pri nabavah, zavarovalniški politiki in sistemu. Ljudje v sistemu pa pridno delajo in molčijo. Vsaj do sedaj so.

Eden ključnih ljudi za razkritje kriminala pri preplačevanju žilnih opornic, kardiolog doktor Marko Noč, je v ponedeljkovi oddaji Dialog z voditeljem Aleksandrom Rantom spregovoril o pereči tematiki in pojasnil, kaj ga je spodbudilo, da spregovori in se skupaj z dr. Blažem Mrevljetom izpostavi. Morda celo na lastno škodo. “Moja zgodba se je pričela leta 2013, ko me je takratno vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana imenovalo v razpisno komisijo za koronarne stente.”

“Nekako sem poskušal svoje delo profesionalno opraviti in pri oblikovanju cen sem upošteval, kar sem izvedel v razviti Evropi, koliko stane kakšen stent. Videl sem, da gre pri nas za 2-3-kratno preplačevanje. To se dogaja v sistemu, kjer manjka denarja za paciente. Na eni strani vidimo to vsak dan, ko pacientom ne moremo nuditi tisto, kar bi lahko, ko čakajo v čakalni vrsti. Na drugi strani pa prihaja do preplačevanja te stvari, in to bistveno bolj kot v razvitih državah z višjim nacionalnim prihodkom. Za zdravnika ne glede na to, da nimamo izobrazbe na tem področju, to postane moralno-etično vprašanje in želiš ta denar preusmeriti k pacientom.” Noč je ob tem poudaril, da je bil to njegov motiv, da se je tega sploh lotil. “Nisem si predstavljal, kako je to kompleksna zadeva in kakšni so mehanizmi, ki to vzdržujejo.” 

Zgodba o žilnih opornicah je razkrila ogromno razpaseno korupcijo pri nabavah v zdravstvu. A to je le en artikel. Takšnih artiklov je na tisoče. Na vprašanje, za koliko smo preplačevali vsako žilno opornico in koliko stanejo tovrstni artikli v drugih državah, je Noč odgovoril, da je bila cena, ko so pričeli razpis leta 2013 v kliničnem centru, okrog 1.000-1.100 evrov. “Končna cena na razpisu pa je bila 250-300 evrov. Problem je, da se zaveš, da je to minimalen segment v zdravstvu, saj je ogromno drugih artiklov, in da jih ima samo klinični center okrog 20.000. Skratka, potencialni prihranki na tem področju so enormni.” Ob tem je omenil primer kliničnega centra, ki ima letni proračun 520 milijonov evrov, materialnih stroškov pa je 200-250 milijonov evrov. “Če bi samo za 50 odstotkov zmanjšali ceno materialnih stroškov, bi na letni ravni prihranili kar 100 milijonov evrov,” izpostavlja Noč in ob tem dodaja, da bi izgubo, ki znaša od 20 do 30 milijonov evrov, ne samo pokrili, ampak bi ostalo še 70-80 milijonov razvojnega denarja, “ki ga seveda moja matična ustanova blazno potrebuje”.

Ključna je bila določitev strokovnih kriterijev
Glede znižanja cene stentov je Noč izpostavil, da je bilo ključno, da so na razpisni komisiji dorekli strokovne kriterije, ki niso bili diskriminatorni. “V vsako kategorijo se je lahko prijavilo več proizvajalcev, kar pomeni tekmovanje in avtomatsko znižanje cene. Druga stvar je bila, da se je zgodil še precedens, namreč, moj prijatelj dr. Mrevlje je v času izobraževanja na Poljskem v Krakovu prišel v kontakt s tamkajšnjim distributerjem, ki je iste stente kliničnemu centru v tistem obdobju prodal za 60 odstotkov ceneje, kot so bili tisti, ki jih je kupoval klinični center od našega distributerja. Ko je klinični center to kupil, je dokazal, da se tudi v slovenskih razmerah da kupovati na enotnem evropskem trgu. Odprla se je Pandorina skrinjica, ki je ni bilo moč več zapreti. Ne glede na to, da je potem preko slovenskega distributerja proizvajalec prepovedal prodajo istih stentov poljskemu distributerju kliničnemu centru še naprej, se je dejansko ta proces začel. Ta nabava je dokaz, da tudi v Sloveniji lahko kupimo medicinski material po cenah v razvitih zahodnoevropskih državah. Seveda, potem je bilo vse lažje. Imeli smo tako imenovane referenčne cene, postavili smo zgornje cene, ker je bila vsaka kategorija odprta za več dobaviteljev, prišlo je do tekmovanja in zmagal je tisti, ki je postavil ponudbo znotraj referenčne cene.”

Lobistični stik prijavil iz propagandnih namenov
Pred dnevi je novi minister za zdravje Aleš Šabeder prijavil lobistični stik Janeza Zemljariča. Vsi so ga častili kot heroja, ker je bojda dreznil v gnezdo korupcije. Glede dogajanja, ki je prišlo v javnost pred zaslišanjem ministra, je Noč povedal, da so bili ti klici opravljeni januarja. Šabedrova poteza je po prepričanju Noča sicer korak v pravo smer, a kljub temu je po njegovo šlo bolj za propagandni namen, da bi javnosti pokazal, da je neodvisen od dobaviteljskih lobijev in lovk. “Anomalij v našem zdravstvu je nešteto. Kamorkoli drezneš, je neka anomalija. Sistem je birokratiziran, vsak dan je več birokratskih ovir. Stvari, ki so smiselne, se ne da urediti. Skratka, normalen človek kmalu izgubi živce in si reče, pač ne gre.” Javni sektor zdravstva bi po prepričanju Noča najbolj profitiral, če bi tržišče zdravja odprli konkurenci. To bi dosegli s tem, da bi dorekli normalne cene storitev, da bi država dojela svojo vlogo. Njena prva vloga je dejansko kontroliranje cene in kvalitete. Če bi bila enkrat določena normalna cena storitve in če bi nekdo kontroliral kvaliteto, potem bi se odprl slovenski zdravstveni prostor, ne samo za koncesionarje, ampak tudi morda za tuje bolnišnične verige. S tem bi javni sektor dobil prepotrebno konkurenco in samo na ta način bi se lahko izboljšal.

Janez Zemljarič (Foto: STA)

Glede ukinjenega programa: Vsaj glede javnega mnenja in medijev smo nedvomno zmagali
Noč je tudi sam doživel politiko, ko je bil njegov raziskovalni program edini od prijavljenih, ki mu je bilo ukinjeno financiranje, in to s strani anonimne žirije strokovnjakov ter navkljub uspešnosti programa in številnim nagradam. “Zame je to zgodba z obilo frustracijami. Po zadnjem sestanku z agencijo, znanstvenim svetom, ki je meni izgledal bolj kot strelski vod, sem bil tako frustriran, da sem naslednji dan skuril vso dokumentacijo. Nimam besed za to. Vse to je daleč od znanosti, vse drugo kot nek akademski nivo. To je modus operandi te agencije. Podpore podaljšanja programa seveda nismo dobili. Vesel sem, da smo vsaj glede javnega mnenja in medijev nedvomno zmagali, da ljudje vedo, kje je pravica in kje je resnica. Kaj bo naprej pokazal potek dogodkov, ne vem. Mi bomo verjetno na novo vložili in izpolnili vse rubrike, tudi tisti del o umetniškem pomenu našega programa, o patentih, o družbenem pomenu našega programa, skratka, pustimo se presenetiti.” 

Čakalna vrsta je simptom neurejenega zdravstva
Druga stvar, ki razburja ljudi v zadnjih letih, so čakalne vrste. Velikokrat slišimo, da zdravniki nočejo delati nadur – to je floskula z leve, češ že tako so preveč plačani. Druga stran pa opozarja, da je kriva zdravstvena zavarovalnica, ki plansko socialistično načrtuje število posegov, ki jih bo plačala. Na vprašanje, kje tiči glavni vzrok za čakalne vrste, je Noč odgovoril, da je osnovni problem, da se napačno interpretira čakalne vrste. “Čakalna vrsta je simptom nekega neurejenega zdravstva. Prvi način je, da se zmanjša število nepotrebnih napotitev. Seveda, če ima osebni zdravnik z bolnikom na voljo po sedem minut, je povsem jasno, da bo napotitev več, saj ne bo imel časa, da odloči, ali bolnik potrebuje preiskavo. Problem je, da so čakalne vrste pogosto neurejene. V njih so bolniki, ki so bodisi prek urgence že prišli noter, na žalost pa tudi nekateri, ki so že umrli. Skratka, čakalne liste je potrebno vseskozi pregledovati in urejati. Tukaj je potrebno veliko strokovnega dela. To stane, zato je boljše, da se ustvari pogoje, da te sploh ne bo potrebno imeti.”

Naslednja zadeva so po besedah Noča posegi in storitve, zaradi katerih so bolniki na čakalnih listah. “Tukaj velikokrat problem predstavljajo kapacitete v smislu bolniških aparatur, postelj. Mislim, da kar se tiče osebja, če bi bilo to s strani javnih zavodov plačano po storitvi, potem ne bi bilo nobenega problema. Če pa se seveda ponovno skuša varčevati pri osebju, da se izplačuje nadure, za katere ni možnosti izplačevanja ali se jih ne koristi. Seveda zaradi trikov s strani zdravstvenega menedžmenta ni interesa tako medicinskih sester kot zdravnikov, da delajo izven delovnega časa in s tem skrajšujejo čakalne vrste,” je glede problematike jasen Noč.

Foto: Nova24TV

Zdravstvu srednjeročno grozi kadrovski kolaps
Velik problem v slovenskem zdravstvu je po besedah Noča iztrošenost opreme in seveda potem naprave naenkrat ne delujejo več. “Veliko denarja se tako investira v servise, ki stanejo več kot nova aparatura. To, da bi znotraj javnega sektorja uredili, da bi tisti, ki ima opremo, delal namesto tistega, ki je nima, in da bi tisti, ki nima opreme, šel delat za tistega, ki jo ima, predstavlja organizacijsko zadevo, ki bi jo privatnik v zasebnem sektorju nemudoma uredil, v tem birokratiziranem javnem sistemu pa seveda to ni mogoče.” Glede na to, da zaradi odhoda več mladih zdravnikov na tuje primanjkuje novih specializantov in družinskih zdravnikov, zdravstvu srednjeročno grozi kadrovski kolaps. Noč je ob tem prepričan, da bi bilo potrebno mladim ambicioznim zdravnikom dati strokovno perspektivo. “Skratka, da se vidijo v sistemu in da bodo lahko delali tisto, za kar se bodo izobraževali. Ni vse v tem, da je v tujini plača 2-3-krat višja. Menim, da ni vse v plači in da je pomembno, da zdravnik uživa v svojem delu.” 

Pogovor si lahko v celoti ogledate TUKAJ.

nazaj na vrh