[Veliki intervju] Dr. Milan Zver: Želimo živeti v svobodni skupnosti identitet

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Podpredsednik SDS in evropski poslanec dr. Milan Zver (foto: Veronika Savnik) Podpredsednik SDS in evropski poslanec dr. Milan Zver (foto: Veronika Savnik)

“Terorizem, nezakonite migracije, kibernetski napadi, nesprejetje trgovinskega sporazuma z ZDA, brexit, vse to je poslabšalo položaj unije. Vendar ima EU dovolj razvojnih potencialov, da bo ne le preživela, ampak bo ponovno postala svetilnik,” nam je zaupal evropski poslanec dr. Milan Zver, ki se ponovno poteguje za sedež v Evropskem parlamentu – tokrat na skupni listi SDS in SLS. Spregovoril pa je tudi o Webru, Orbanu, Junckerju, skupni listi SDS in SLS ter o načinu, s katerim bodo skupaj z Romano Tomc in Patricijo Šulin pristopili k volilni kampanji.

Gospod Zver, Evropski parlament je zaključil z delom, začenja se politična kampanja za majske volitve.

Res je. Sicer je znano, da politična kampanja dejansko traja ves čas, le intenzivnost je tik pred volitvami večja in bolj regulirana.

Se vam zdi, da je tokratna kampanja drugačna, glede na to, da lahko primerjate, saj imate že dve takšni izkušnji za seboj?
Ja, je drugačna. Pred desetimi leti je bila precej dolgočasna. Unija je bila stabilna, Lizbonska pogodba jo je še utrdila. Toda takrat evropske teme niso zanimale nikogar. Na evropskih volitvah so prevladovale nacionalne ali celo lokalne teme. Kasneje je prišla kriza in še bolj povezala članice. Na teh volitvah pa prevladujejo skupne evropske teme, kot so migracije, terorizem, varnost ipd. 

Toda v tem času se je rodil evroskepticizem?
Evroskepticizem je vselej obstajal, včasih je bil bolj viden in čuten, včasih manj. V času krize so ekstremne stranke zacvetele, še posebej njihove ikone, Cipras v Grčiji in Farage v Veliki Britaniji. Politična klima se je v Evropskem parlamentu dramatično spremenila. Ekstremisti so postali glasni, vidni, medtem ko so stranke, ki so nosile največjo odgovornost, ostale tiho. Niso se najbolje odzvale na izzive.

Kako to mislite?
Včasih sem imel občutek, da so se po nepotrebnem spopadali s “populisti, nacionalisti in demagogi”, namesto da bi učinkoviteje delali. Na bolj jasen način bi morali tudi nagovarjati javnost. Včasih so pošiljali po svetu nesprejemljiva sporočila, kot je bilo zloglasno povabilo Angele Merkel. Latvijski premier je na primer dejal, da se s populisti in demagogi nima smisla verbalno spopadati, saj ni upa na zmago. Odgovoriti jim je treba s konkretnimi rezultati.

Imate občutek, da ste se malo izgubljali v veliki koaliciji?
Dvajset let smo najmočnejša stranka. Povezava je v tem času naredila ogromen razvoj, o tem ni dvoma. Toda zadnja leta naš glas v evropskih inštitucijah ni dovolj slišan. Izvirni razlog je v tem, da ELS po vsakih volitvah z drugo največjo stranko sklene začetno koalicijo, na podlagi katere se vzpostavijo strukture. Bolje bi bilo, da bi v prihodnje povabili v koalicijo še kakšno desno grupacijo, da bi lažje obranili svojo politično bistvo.

Pa je to mogoče?
Zakaj ne? Ne le mogoče, celo nujno je. Le odločno se je potrebno postaviti. Pa še to, za izvajanje lastne agende ni dovolj imeti le predsednike institucij. Izkušnje kažejo, da so pomembnejše nekoliko nižje ravni, ki imajo odločilen vpliv na kreiranje politik. Na odgovornost pa potem kličejo predvsem t. i. naše predsednike evropskih institucij. Večino kompozicije Evropske komisije vodijo visoki uradniki, ki so v glavnem socialisti in liberalci. Ve se, da je takt dela tej sestavi dajal socialist Timmermans.

V preteklosti je bila ELS močna. Nekje ste rekli, da tako močna, da je dopuščala več pluralnosti in strpnosti. Potem pa se je znova zgodil Fidesz oziroma izrivanje Fidesza iz stranke. To naj bi pomenilo izraz šibkosti.
Da, tudi to je izraz pohajanja moči. Vendar menim, da se bo ELS pobrala, deloma že na teh volitvah, deloma pa po jesenskem kongresu, ko bomo izbrali novega predsednika. V prihodnje bo v stranki moral biti bolj slišan glas iz srednje in vzhodne Evrope. To je odgovor na vprašanje o Fideszu, s katerim smo v SDS stkali trdne vezi.

Če se vrneva na institucionalno raven. Zdi se, da Jean-Claude Juncker ni najbolje opravil svoje naloge …
Ni bil na ravni, kot je obljubljal in kot je bilo videti na začetku. Recimo, obljubil je deregulacijo, pa smo sprejeli več dokumentov kot pod Barrosom. Tudi sicer je slabo zastopal unijo. Toda ne pozabimo, da je komisija tudi v tem mandatu naredila veliko pozitivnega. Na primer odprava roaminga, zaščita potrošnikov, boljše sodelovanje članic na področju varnosti, izhod iz gospodarske krize in dvig konkurenčnosti evropskega gospodarstva, izboljšanje delovanja programa Erasmus plus. Če bo desno-sredinska koalicija v prihodnjem času močnejša, bomo čez pet let govorili o še večjih dosežkih. S predsednikom Junckerjem nismo imeli najboljših odnosov že od začetka, ko je na vsak način hotel postaviti za komisarko Alenko Bratušek.

Foto: www.milanzver.eu

So se pa pojavljali tudi očitki o politiki ELS in Webra do migracij in marakeške pogodbe.
Jaz sem že na novembrskem plenarnem zasedanju zahteval govor na temo marakeške deklaracije in jo ostro zavrnil, tako v govoru kot pri glasovanjih. Kar se pa našega vodilnega kandidata Webra tiče, pa lahko z gotovostjo rečem, da je najbolj konservativen kandidat za predsednika Evropske komisije v zadnjih desetletjih. Orban je ob nominaciji Webra dejal, da je Weber nekaj najboljšega, kar se je zgodilo EPP v zadnjih letih. Je zelo jasno protimigrantski, obljublja zaprtje zunanjih meja za migrante in vrnitev vseh ilegalnih migrantov v države izvora. Manfredova prva točka programa je boj proti ilegalnim migracijam in varnost evropskih državljanov ter ohranitev evropske identitete ter naših kultur.

Kako pa je bilo z zloglasnimi kvotami v Evropskem parlamentu?
Mi smo leta 2015 kvote, ki so bile začasne in omejene z zgornjim plafonom, podprli, ker je obstajala resna grožnja, da Avstrija zapre svojo južno mejo, Slovenija pa postane žep. Predstavljajte si 400.000 migrantov, ujetih v Sloveniji. Ker leve slovenske vlade niso želele ali pa niso bile sposobne zapreti naših meja, bi bile kvote v tem primeru edina rešilna bilka za Slovenijo. Enako stališče ima danes Salvini. Ko je minila tudi nevarnost, da bi Nemčija nazaj v Slovenijo poslala nekaj sto tisoč migrantov, ker so bili ti prvič registrirani pri nas, smo glasovali proti kvotam kot dolgoročni rešitvi. Tudi danes vedno glasujemo proti temu predlogu EK, ki v realnem svetu nikoli ni zaživela. Redno glasujemo tudi proti legalnim potem za migrante, ki jih socialisti želijo vzpostaviti med Afriko in EU, pa proti migrantskim vizam, kreditnim karticam za migrante ipd. Tukaj zelo dobro sodelujemo z Orbanovo stranko Fidesz, s katero predvsem na področju migracij glasujemo povsem identično.

Kakšno pa je Webrovo stališče?
Manfred Weber zagovarja nacionalno suverenost pri odločanju o migracijah in Viktor Orban v celoti zagovarja njegovo protimigrantsko politiko. Tisti, ki ga nikoli niso spoznali ali brali njegovega programa, imajo vrsto predsodkov o Webru. Dejstvo pa je, še enkrat, Weber je doslej najboljša izbira za varno in suvereno Evropo.

Imeti na voljo govornico na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je res nekaj posebnega. Lahko bi rekli privilegij vsakega politika.
Ja, seveda, a ta oder si je potrebno priboriti na volitvah. Kot poslanec nisem sadil lepih rožic, ampak sem dostikrat opozarjal tudi na stvarne stranpoti slovenske tranzicije, ko so običajno kratko potegnili nič krivi ali nemočni. Na njihovi strani sem bil in tako bo tudi v prihodnje. Na zadnjem zasedanju Evropskega parlamenta sem na primer omenil sodni primer “Dr. Novič”. Menim namreč, da Slovenijo moramo predstavljati v verodostojni luči, ne v zlagani podobi. Če bi moja opozorila pred leti jemali resno, potem se omenjeni primer sploh ne bi zgodil.

Slovensko javnost ste presenetili, da ste kljub temu, da ste najmočnejša stranka in favorit tudi na teh volitvah, v koalicijo sprejeli SLS, ki jim ni kazalo dobro pred evropskimi volitvami.
Lahko bi rekli, da je bilo to za mnoge presenečenje. Toda ta roka, ki je bila dana SLS, lahko prinese veliko dobrega tudi v prihodnje. Ne le na evropskih volitvah. Če bi se pridružila še NSi, bi naredili velik korak naprej v revitalizaciji desne sredine.

Toda poslej gre tudi za notranji boj za preferenčne glasove …
Že, toda prepričani smo, da zavezništvo lahko prinese več glasov, kot če bi šli obe stranki ločeno.

Kandidat SLS na vaši listi je lahko izvoljen le, če dobi veliko število preferenc.
Tako je. In enako je pri nas. Na prejšnjih volitvah nismo lovili preferenčnih glasov. Vsi smo delali za listo. Sedaj pa je pristop drugačen: predlagano je bilo, da si prvi trije poslanci krajevno razdelimo volilno enoto. Patricija zbira preferenčne glasove na Gorenjskem in Primorskem, Romana v Ljubljani in na Dolenjskem, jaz pa na Štajerskem. Vsak naš obisk izven rajona, če se tako izrazim, naj bi šel za podporo tistemu, ki je tam. Seveda je to samo načelen dogovor, dejansko pa imajo tudi drugi kandidati, DavorAlenka in Alja, vse pravice in možnost, da kjerkoli zbirajo svoje preferenčne glasove. In v praksi bo tako to tudi delovalo.

Romana Tomc, Dr. Milan Zver in Patricija Šulin so ponovno favoriti za zmago na letošnjih spomladanskih evropskih volitvah. (Foto: Demokracija)

Če boste izvoljeni, čemu boste namenili največ svoje pozornosti in energije?
Morda me bo čakalo pogajanje za Erasmus plus z Evropsko komisijo in svetom. Moj interes je tudi delo na mednarodnem področju in področju varnosti.

Rekli ste, da so te volitve prelomne …
Nekatere stvari se bodo postavile na novo. Odnosi med institucijami bodo ostali približno enaki. Pomembno je, kakšno vsebino bomo vlivali vanje. Ne bi bilo dobro, če bi pri tem prednjačili levičarji, saj želijo celovito poenotiti unijo. To je seveda konec povezave in to ni v slovenskem nacionalnem interesu. Srednjeevropske države moramo ojačati svoj glas v svetu pa tudi v posameznih političnih grupacijah. Zahod in Sever morata razumeti, da so drugje nekatere stvari razumljene drugače.

Pravna država bi vendarle morala biti enako razumljena.
Seveda, saj ne gre za levo ali desno pravno državo. Ključno vprašanje je, kaj narediti, da bo pravosodni sistem neodvisen od dnevne politike. Pri nas imamo pri tem težave, zato so ljudje izgubili zaupanje v sodstvo. Kakšen monitoring z evropske ravni bi prišel še kako prav, če pri njegovi uporabi ne šlo za dvojna merila. Domačo nalogo pa bomo vendarle morali napraviti sami.

Osrednja tema na teh volitvah bo varnost. Veliko se govori tudi o kibernetski varnosti v volilni kampanji.
Ne boste verjeli, prav to temo smo obravnavali celo na zadnjem plenarnem zasedanju. Dana so bila resna opozorila. Mi v uniji se običajno hvalimo z mehko močjo, Rusi pa uveljavljajo svojo realno moč. Počasi spreminjamo to filozofijo, ki jo zlasti promovira visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko. Sicer je znano, da je Rusija pred dnevi sprejela zakon in svoj internet nekako izolirala od mednarodnih strežnikov, čeprav je ravno ona najbolj ekspanzivna. Rusi imajo že nekaj let močan vpliv na politično situacijo v mnogih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Verjamem, da so močno vplivali na menjave v Slovenski vojski.

Zadnja leta zavezništvo ni imelo srečnega obdobja. Se lahko spet uveljavi kot spoštovanja vreden partner?
Ja, terorizem, nezakonite migracije, kibernetski napadi, nesprejetje trgovinskega sporazuma z ZDA, brexit, vse to je poslabšalo položaj unije. Vendar ima EU dovolj razvojnih potencialov, da bo ne le preživela, ampak bo ponovno postala svetilnik, če se tako izrazim. Tega ne more doseči kot centralizirana federacija, ampak kot zveza močnih suverenih držav, ki bo znala na skupne težave odgovoriti tudi z enim, skupnim glasom. Slovenci bi si morali želeti, da živimo v skupnosti, kjer kot nacija ohranimo tudi lastno identiteto. Pa ne le nacionalno, ampak tudi družinsko, regionalno, evropsko in predvsem osebno, ta je temelj naše civilizacije in kulture.

Jože Biščak, Marjanca Scheicher

 

nazaj na vrh