Večina predsedniških kandidatov ni obširneje spregovorila o minimalni plači v Sloveniji

  • Napisal  Vir: sds.si
Ljubljana. Ljubljana. Foto: Urban Cerjak

Odgovore na vprašanja v zvezi z minimalno plačo v Sloveniji je podala le Romana Tomc.

Delavska zveza SDS je na začetku volilne kampanje za predsedniške volitve na kandidate za predsednika Republike Slovenije naslovila sledeča konkretna vprašanja:

Kakšen je vaš pogled na plačno politiko v Republiki Sloveniji?
Ali ste za ureditev minimalne plače v Republiki Sloveniji na urno postavko?
Kako komentirate dejstva, da živi v Republiki Sloveniji 39.133 upokojencev, ki imajo več kot 40 let pokojninske dobe, njihova pokojnina pa ne presega praga tveganja revščine, le-tega ne dosega niti povprečna pokojnina, ki znaša 612 evrov?
Kot bodoči/a predsednik/ca boste lahko storili konkretno kaj, da bi stanje na področju plačne politike, socialne varnosti za delavce z minimalno plačo in upokojence s sramotno nizkimi pokojninami bistveno izboljšali?

V Delavski zvezi SDS so do danes prejeli le odgovor od gospe Romane Tomc, kandidatke Slovenske demokratske stranke za predsednico Republike Slovenije. Objavljamo ga v celoti.

V Republiki Sloveniji plačna politika ni enotna ter pregledna, slovenski plačni model ni primerljiv z evropskimi, potrebno bi ga bilo na novo oblikovati. Pri nas plače ne zasledujejo rasti produktivnosti, absolutno pa so preveč obremenjene z davki in prispevki, obenem se različno obračunavajo v različnih dejavnostih, saj so se plačni sistemi razbili, vse navedeno pa vodi do razslojevanja v družbi. Naj pa povem, da sem proti vmešavanju države v plače, ki se izplačujejo v gospodarstvu. Zagovarjam pošteno plačilo, pri čemer imam v mislih povezavo s produktivnostjo. Uspešnost podjetja naj se odrazi tudi na plačah zaposlenih. Prepričana sem, da dobri delodajalci takšno prakso že upoštevajo. Pri tem opozarjam tudi na trenutno izkrivljeno razmerje med minimalno plačo in izhodiščno plačo za posamezen tarifni razred, kot to urejajo kolektivne pogodbe. Delodajalci in sindikati naj pričnejo pogajanja o uskladitvi (prilagoditvi) izhodiščnih plač glede na realno stanje.
Pri minimalni plači gre za pomemben institut socialne in ekonomske politike držav. Minimalno plačo v eni od oblik danes uporablja 182 držav, kako zelo je pomembno, da je ta institut urejen, pa priča tudi dejstvo, da na to opozarjajo številni mednarodni dokumenti. Minimalna plača posega na dve ločeni področji politik, na področje socialne politike in na področje politike urejanja trga dela. Področje minimalnih plač se na nivoju EU ne ureja, ni enotne definicije minimalne plače oziroma ni določbe, kaj naj minimalna plača vključuje, vendar pa več resolucij Evropskega parlamenta poziva k urejanju minimalne plače z namenom zmanjševanja revščine. V letu 2008 je Evropski parlament, na primer, pozval svet EU, da opredeli kot cilj EU, da morajo minimalne plače znižati vsaj 60% povprečne plače. Zavedam se, da je treba vzpostaviti drugačno ureditev minimalne plače, kot jo imamo doslej, ena od možnosti je na urno postavko ali pa določena različno po različnih sektorjih različno, kjer pa urna postavka ne bi smela biti nižja od določene urne postavke, ki je določena na državni ravni.
Upokojenci predstavljajo pomemben del naše družbe in nujno je, da so njihove pokojnine dovolj visoke, da lahko živijo dostojno življenje. Pokojninski sistem je potrebno prilagoditi na način, da bo vzdržen in da bo ustrezal razmeram, v katerih živimo. Trenutni sistem nam tega žal ne omogoča in zato nujno kliče po prenovi. Dober pokojninski sistem je eden od temeljev socialne države. Upokojenci potrebujejo finančno varnost in stabilnost, kar lahko omogočijo samo dostojni pokojninski prejemki. Odgovornost, da najde rešitve, ob katerih se bodo naši državljani počutili kot državljani socialno pravične države, je na slovenski vladi. Svetla točka je bela knjiga o pokojninah, ki vsebuje kar nekaj dobrih rešitev, najti je treba le politično voljo za njeno implementacijo. Vsekakor je nedopustno ter krivično, da vsi tisti upokojenci, ki so delali več kot 37 let, prejmejo pokojnino, ki jim ne omogoča dostojnega preživetja.
Ker so težave, ki jih imamo na področju trga dela, pokojnin, mladih, pa tudi na področju zdravstvenega, šolskega sistema ter sodstva sistemske narave, bo moj prvi ukrep, ki ga bom kot predsednica sprejela ta, da bom odprla razpravo o prenovi glavnih državnih podsistemov in zahtevala, da se ta razprava konča z jasnimi rešitvami in zavezami.

V Delavski zvezi SDS še vedno čakajo na konkretne in jasne odgovore naslednjih kandidatov za predsednika RS: Suzane Lare Krause, Angelce Likovič, Maje Makovec Brenčič, Borisa Popoviča, Andreja Šiška, Marjana Šarca, Boruta Pahorja in Ljudmile Novak. V kolikor bodo odgovori prispeli, bodo javno objavljeni.

nazaj na vrh