Vane Gošnik za revijo Demokracija: Vse to dogajanje je nekakšen simptom razkrajanja države!

Vane Gošnik Vane Gošnik Foto: Matic Štojs

Vane Gošnik je bil v 80. letih pobudnik številnih civilnih iniciativ. (So)ustanovil je Kino 16, S/tiskarno, ustanovil in vodil Pododbor za varstvo človekovih pravic, (so)ustanovil Šaleško ekološko društvo in občinski odbor Zelenih Velenja.

Sodeloval je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije, postal njihov podpredsednik ter bil delegat v prvi demokratični republiški skupščini in njen podpredsednik. Po razkolu v stranki je postal predsednik Zelenih Slovenije in jih vodil do leta 1997.

Kaj se dogaja v Sloveniji? Kemis na Vrhniki, Magna Steyr, včeraj (intervju je bil narejen 9. 6. 2017) Eko Plastkom Ljutomer … Gre za ekološki kriminal?

Premalo vem, da bi lahko dokončno sodil. Vse to dogajanje je nekakšen simptom razkrajanja države. Vedno manj verjamem, da gre za naključja. Imamo izkušnje. Pred petnajstimi leti je pogorela stara Galvana v Gorenju. Takrat sem s hčerko bežal na prvi hrib, obveščal Radio Slovenija in predlagal, da objavijo poziv ljudem, naj ne hodijo ven. Naslednji dan je bila cela 'frka' zaradi tega, češ, kdo je to radiu naročil. Kakorkoli že, Galvana je zgorela in še danes ne vemo zakaj. Meni je živo v spominu ostal časopis Delo, kjer je na prvi strani pisalo, da je Zavarovalnica Triglav izplačala škodo, na četrti strani, kjer je kronika, pa je pisalo, da kriminalisti še raziskujejo vzrok požara. Si predstavljate? Meni je bilo takrat popolnoma jasno, da je šlo skoraj gotovo za nameren požig, kajti eno leto pozneje je že stala nova Galvana. Verjetno je bila plačana iz zavarovalnine. Pred nedavnim sem govoril z ljudmi, ki so bili tam zaposleni in se še danes držijo za glavo ter pritrjujejo mojemu mnenju, da tu ni šlo za spontan, ampak za nameren požig. Toda dokazov za to trditev seveda ni.

In Kemis na Vrhniki?

Tudi tu gre za izjemno sumljivo zadevo, in to iz več razlogov. Prvi razlog je ta, da bi moral ARSO že davno preveriti izdano okoljevarstveno dovoljenje. Le primer: OVD zahteva, da Kemis redno izdeluje  »backup« podatkov (dvojnik podatkov v računalniku, računalnikih, op. p.) ali v »oblaku« ali na zaščitenem računalniku. A direktor je že prvi dan izjavil, da je pogorel računalnik in da nimajo več podatkov o vrsti in količini skladiščenih odpadkov ter tega, od kod so bili nevarni odpadki pripeljani. Če dodamo še dejstvo, da se lastnik (Gorenje) ni oglasil, se prižgejo rdeče luči. Postavlja se vprašanje, ali so morda uvažali in skladiščili odpadke iz drugih držav. Nihče ne ve, ali so bili tam tudi nevarni odpadkin npr. iz Italije. Vemo namreč, da je trgovanje z odpadki eden največjih poslov, lahko bi ga primerjali celo s trgovino z orožjem in mamili. Znano je, da italijanska mafija služi izjemne denarje ravno na ta način: od tovarn za relativno nizko ceno odkupi odpadke, na Siciliji npr. razgrne polja, kmetu dá neko odškodnino, nevarne odpadke zakoplje in zakrije z zemljino. In potem tam gojijo paradižnik, brokoli itn. Ta paradižnik pride tudi v Slovenijo. Jaz na primer se prav zaradi tega izogibam italijanski zelenjavi. Vprimeru Kemisa obstajajo indici, da je v ozadju veliko veliko kriminalnega početja. Naj citiram kar vas, češ da Slovenija nima mafije, ampak ima mafija Slovenijo. V primeru Magne, Kemisa pa tudi 2. tira gre očitno za popolno zaroto: večina institucij, ki bi morale reagirati, tega ne počne ali pa povsem očitno podpira partikularne interese interesnih združenj.

To je tudi moje naslednje vprašanje. Kako komentirate reakcije na to, kot so neodzivi vlade, pristojnih služb in vseh nevladnih organizacij, kot je Greenpeace ipd.?

Kot rečeno, vse neštete in dobro plačane institucije so bile dolžne ukrepati že veliko prej. Tako pa so izjemno delo opravili pravzaprav le požrtvovalni gasilci. Ko sem uporabil vaš link na e-rar.si , nisem mogel verjeti očem. Poslovni partnerji Kemisa, ki so tja vozili odpadke, so bile praktično vse državne ustanove, ki bi morale nadzorovati njegovo početje. Tako na seznamu najdemo ministrstvo za okolje in prostor, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ministrstvo za gospodarstvo, Inštitut za biologijo, Kmetijski inštitut Slovenije, ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Finančno upravo Republike Slovenije, ljubljansko sodišče in, pazite, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za kmetijstvo in okolje – Uprava za varno hrano, inšpektorat ministrstva za okolje in prostor, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Državni zbor RS … Čudoviti poslovni partnerji, kajne? Med naštetimi so torej prav tiste ustanove, ki so Kemisu izdale okoljevarstveno in druga dovoljenja, pa jih očitno ni prav nič zanimalo, ali jih ta spoštuje. Da ne govorimo o njihovih reakcijah po požaru. Še devet dni po požaru ogroženi prebivalci niso imeli nobenih uporabnih informacij, da bi zavarovali svoje zdravje. Te silne ustanove se zdaj trudijo požar prikazati kot dogodek, morda kot incident, v resnici pa gre za urbanocid. Ker akutnih zastrupitev ljudi v večjem obsegu ni bilo, želijo ustvariti vtis, da razmere obvladujejo. Toda doslej znane snovi, ki so se ob gorenju sproščale, bodo prav gotovo vplivale na zdravje v naslednjih desetih, dvajsetih letih. Tu pa nastopita dve težavi.

Kateri?

Najprej spomin, ki bo bledel. Kaj bodo današnji malčki vedeli o tem čez 20 let! Zatem pa epidemiološke študije, ki lahko dokažejo vzročno povezavo med sproščenimi strupenimi agensi in zdravjem ljudi na prizadetem območju. Toda takšne študije trajajo od deset do dvajset let, imeti pa morajo seveda naročnika in plačnika. Ker sem realist, se zavedam, da je Kemis zastrupljal okolje tudi z odpadki, ki jih sami »pridelujemo«. Glede tega se ne smemo slepiti. Nevarni odpadki so težava, vendar se dá s sodobnimi tehnologijami to reševati na učinkovit in najboljši mogoč način. Eden teh je npr. sežiganje z vročo plazmo v tako imenovanih incineratorjih. Eden takšnih je celo sredi Dunaja.

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

Petra Janša

nazaj na vrh