FOTOGALERIJA! Iz minute v minuto: Akademski forum o aktualnem mednarodnem položaju Republike Slovenije

Na Novi univerzi v Ljubljani poteka akademski forum o aktualnem mednarodnem položaju Republike Slovenije. Foto: Polona Savnik Na Novi univerzi v Ljubljani poteka akademski forum o aktualnem mednarodnem položaju Republike Slovenije. Foto: Polona Savnik

Na Novi univerzi v Ljubljani poteka akademski forum o aktualnem mednarodnem položaju Republike Slovenije. O mednarodnem položaju Slovenije se razpravlja skozi perspektivo  slovenske zunanje politike v odnosih s sosednjimi državami in članicami Evropske unije.

Na akademskem forumu v avli Ivana Hribarja, v prostorih Nove univerze na Mestnem trgu 23, v Ljubljani sodelujejo: dr. Dimitrij Rupel, dr. Ernest Petrič, veleposlanik Iztok Mirošič in mag. Igor Senčar. Razpravo vodi prof. dr. Peter Jambrek.

Akademski forum se je začel nekaj minut po 17.00 uri …

17.05 Peter Jambrek je pozdravil prisotne goste in poudaril, da se je Slovenija znašla v položaju, ko je mednarodno precej osamljena in nepomembna.

17.10 Dimitrij Rupel je najprej izpostavil izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, nato pa se je dotaknil ameriških volitev in poudaril, da ameriški predsednik Donald Trump na tokratnih vmesnih volitvah ni izgubil, kot to želijo prikazati večinski slovenski mediji.

17.15 Po Ruplu se Evropska unija soča z razkrojem, ki so ga povzročili nemška (Angela Merkel) kultura dobrodošlice leta 2015, referendum o brexitu in dogajanje, ki je temu sledilo.

17.18 Rupel: Slovenija je bila pred leti vzor drugim državam, najboljša učenka med novimi članicai EU, danes pa je vse prej kot to. Velik problem za Slovenijo in EU pa so seveda migracije, s katerimi se Slovenija in EU ne znata soočiti. Problem je tudi marakeška deklaracija, ki neustrezno želi reševati te probleme. Slovenija bi morala upoštevati, kaj si o tem mislijo ZDA in EU.

17.21 Rupel: Merklova se ni znala odzvati na izzive EU; reformo unije, migracije in brexit.

17.22: Rupel: Slovenija je mednarodno neprepoznavna, ima neuravnoteženo mednarondo politiko, ne zna ustrezno reševati odnosov s Hrvaško, ima slabe odnose z ZDA, ima nejasno stališče do migracij, marakeške deklaracije in ima izredno pasivno vlogo znotraj Evropske unije.

17.25: Jambrek: Ljubljanska pobuda oziroma ideja nove evropske ustave je bila prvič predstavljena leta 2015. Želela si je bolje varovane evropske meje, skupno obrambno politiko, boljšo mednarodno prepoznavnost EU na globalni ravni in boljšo učinkovitost Evropske unije. Federalna oziroma konfederalna evropska vlada bi bila lahko bolj učinkovita.

17.30: Jambrek: Težave slovenske zunanje politke so očitno odraz neučinkovitosti in zmedenosti slovenske notranje politike.

17.32: Iztok Mirošič: Pomembno se je zavedati teritorija, v katerem deluje Republika Slovenija. Slovenija premalo pozornosti posveča mednarodnim spremembam. Svet se spriminja, spreminjajo se transatlantski odnosi. Problem je starajoča populacija v EU, digitalizacija, migracije, urbana koncentracija, multipolarni svet in vrnitev geopolitike na mednarodno prizorišče.

17.36: Mirošič: Prvo temeljno okolje za slovensko zunanjo politiko je Evropska unija. Pri tem se postavljajo vprašanja, kot so migracije, varovanje zunanjih meja, vprašanje evropske skupne vojske, vprašanje reforme monetarnega sistema, in še bi lahko našteval. Na evropski ravni je še najmanj pomebno socialno vprašanje. Glede vrednot je EU globoka razcepljena na zahod in vzhod ter sever in jug.

17.40: Mirošič: V EU ni konsenza v kakšni smeri naj se razvija Evropska unija. Brexit bo v vsakem primeru negativno vplival na prihodnost EU, tudi na njen vpliv na globalni ravni. Ob tem je tudi vprašanje, koliko denarja bo Slovenija dobila v prihodni finančni perspektivi.

17.45: Mirošič: Evropska unija mora vsaj delno razviti svoje vojaške strukture. Seveda je NATO še naprej pomemben, a EU mora s svojimi vojaškimi strukturami poskrbeti za večjo varnost na domačih tleh. Slovenija mora ob tem gojiti dobre odnose z vsemi sosedanjim državami, pri čemer je res problem Hrvaška, s katero nimamo praktično nikakršnih odnosov. Hrvaška Slovenije ne obravnava s kakšno resnostjo.

17.47: Mirošič: Slovenija mora biti še posebej pozorna na migracije, da se ji ne bo zgodilo, da bi Italija v bližnji prihodnosti "zaprla" mejo s Slovenijo. Nedvomno bi imelo to velike gospodarske posledice za slovenska podjetja.

17.51: Mirošič: Slovenska zunaja politika je danes preveč zbirokratizirana, zaradi česar ji zmanjkuje časa za resnično zunanjo politiko, za pravo diplomatsko delo. Naša pot mora biti evropska pot, Slovenija mora biti v jedru EU, med državami, ki so del najnaprednejšega jedra Evropske unije.

17.54: Jambrek: Slovenija je del srednjeevropskega prostora, prostora nekdanje habsburške morarhije, se pravi podonavskega prostora. To bi morali bolj upoštevati pri svojem delovanju.

17.56: Igor Senčar: Izzivi, ki sta jih izpostavila prof. Rupel in prof. Jambrek, so zelo pomemebni. Pomembna pa so tudi vprašanja, na podlagi katerih so nastali Združeni narodi in Evropska unija. Postavlja se vprašanje evroobmočja, zaupanja v EU, ki naj bi bila območje blagostanja ter problema migracij. Pr slednjem se postavlja vprašanje, ali je EU neka skupnost s tradicijo, z vrednotami ali pa je samo neka avtomizirana skupnost brez identitete.

18.01: Senčar: Ali imamo Slovenci kot del srednjeevropskega, podonavskega prostora neke skupne interese in vrednote? Sam menim, da jih imamo. Imamo tudi podobne tranzicijske probleme, vprašanje vladavine prava. Z vstopom v EU smo se vključili v svet, ki se je med seboj spravil. A hkrati nove članice težje uveljavljamo svoje interese, ker stare članice branijo določene svoje interese. Nove članice pa nimamo nekega skupnega pristopa do različnih vprašanj. Slovenski interes je, da obstane evropski red tak, kot je bil, ker nam to koristi, ker nam je ta red omogočil, da smo postali samostojna država.

18.07: Senačar: Po letu 2008, ko je Slovenija predsedovala Evropski uniji, je pri svojem delovanju zastala. Organizacijsko so stvari v vertikalnem in horizontalnem smislu nazadovale. Slovenija bi se morala že sedaj začeti pripravljati na predsedovanje EU leta 2021. Treba je vzpostaviti visoko prefesionalno diplomatsko mrežo.

18.13: Senčar: Vodilni kreatorji slovenske zunaje politike bi morali sprejeti odločitve, ki bi bile morda kratkoročno nepriljubljene, a bi dolgoročno Sloveniji koristile.

18.15: Jambrek: Slovenski diplomatski aparat bi moral dobiti bolj jasne in dolgoročne usmeritve pri svojem zunanjepolitičnem delu.

18.17: Ernest Petrič: Ko neka država snuje zunanje-politično stretegijo, mora jasno definirati svoje cilje v smislu nacionalnega interesa. Če tega ni, ima diplomacija problem. Slovenija je imela v preteklosti bolj jasne zunanje-politične cilje, danes pa se zdi, da smo se pri tem nekako izgubili. Prej smo bili dober učenec v osnovni šoli, danes pa smo že na univerzi, a se nekako ne znajdemo. Nimamo vojaške moči, nimamo diplomatske moči, nimamo niti pravne moči, saj smo te stvari podcenjevali. Nismo vzpostavili neke resne strukture za izobraževanje diplomatov, vse preveč je improvizacije ...

18.23: Petrič: Velik problem za Evropo so bili totalitarizmi v 20. stoletu, ki so jo zelo prizadeli. Boljševiška revolucija je Rusijo odrezala za več desetletij od Evrope. Problem je tudi tranzicija.

18.25: Petrič: Problem je, da v Sloveniji nekateri razmišljajo o izstopu iz EU in Nata, kar je popoln nesmisel, saj je jasno, da smo v okviru EU in NATO varni. To moramo imeti v mislih ob nevarnostih, ki pretijo z vzhoda, kjer obstaja dolga praksa intervencij Rusije v njeni neposredni bližini. Potrebno je doseči, da se bo Rusija normalizirala, da bo možno z njo normalno sodelovati, saj je krščanska država.

18.30: Petrič: Moramo se zavedati, da si Poljska in Madžarska želita drugačne Evrope kot nekatere zahodnoevropske države. In to je treba spoštovati, tudi Slovenija bi morala to upoštevati. V Sloveniji bi morali bolj kritično gledati na stanje na Kitajskem, ne samo v ZDA, kjer naj bi bilo domnevno vse narobe. Zato mora biti Slovenija čim bolj povezana v smislu ljubljanske pobude.

18.35: Petrič: Zavedati se moramo, da ima vzhodna Evropa določene tranzicijske probleme, tudi na področju sodstva. Prav tako to velja tudi za Slovenijo, kjer padajo primeri, kot so primer Novič, primer Radan ...

18.36: Petrič: V zahodni Evropi ne razumejo težav, s katerimi se srečujejo sodni sistemi v vzhodni Evropi, kjer je še veliko ostalin prejšnjih totalitarnih sistemov. Tu bo potrebnega še veliko dela ...

18.40: Petrič: Skeptičen sem glede ustanovitve samostojne evropske vojske. Verjamem, da bodo povezave med EU in ZDA stale in obstale. Bolj me skrbijo odnosi z Rusijo in Kitajsko. Naša prihodnost je znotraj EU in Nata.

19.00 Akademski forum se je zaključil z vprašanjem, zakaj t. i. ljubljanska pobuda oziroma predlog Evropske ustave, ki jo je napisal prof. dr. Peter Jambrek, v Evropi ni naletala na širši odmev. Po mnenju Jambreka čas za novo Evropsko ustavo šele prihaja.

 

 

 

 

nazaj na vrh