V reviji Demokracija: Soočenje puhlosti! Od pranja denarja v NLB do ruske naveze! Intervju: Borut Pahor in Marjan Šarec

  • Napisal  C. R.
Naslovnica revije Naslovnica revije Foto: arhiv Demokracije

V najnovejši Demokraciji se sprašujemo, kdo bo v naslednjih petih letih opravljal funkcijo predsednika republike. Obema predsedniškima kandidatoma smo zastavili štirinajst enakih vprašanj.

V reviji Demokracija preberite, kaj sta odgovorila. Politične analitike smo vprašali, kaj menijo, kdo bo zmagal. Razkrivamo povezavo med pranjem denarja v NLB, Iranom in Rusijo ter kako je predsednik SDS Janez Janša razgalil krivce za dve bančni luknji. Objavljamo kolumne Matevža Tomšiča, Andreje Valič Zver in Marka Kosa.

Ob tem se pojavlja ogromno preigravanj in tudi ugibanj o tem, ali bodo Pahorju do zmage tako kot leta 2012 spet pomagali volivci pomladnih strank. Nekaj je zagotovo res, namreč to, da so tokratne predsedniške volitve veliko razočaranje, saj bomo lahko izbirali le med dvema odtenkoma rdeče. Zato veliko volivcev pomladnih strank napoveduje bojkot volitev. Pričakovati je mogoče, da se bo volitev udeležila celo manj kot tretjina volivcev. Sta pa oba kandidata zaostrila svojo retoriko.

Usodna zmota iz leta 2012

Seveda pa se največ ugibanj vrti okoli tega, kakšen poziv bo pred drugim krogom prišel od predsednika SDS Janeza Janše. Slednji je svoje stališče že pojasnil v besedilu »Pahor ali Šarec ali oba?«, ki smo ga v Demokraciji objavili prejšnji teden. A ponovimo nekaj tez. Kot je uvodoma zapisal prvak SDS, sta osrednji značilnosti prvega kroga predsedniških volitev 2017 predvsem katastrofalno nizka udeležba in dvojna zmaga tranzicijske levice. »Druga je pogojena s prvo, delno pa velja tudi obratno.«

Nesporno pa, tako Janša, je daleč najpomembnejši razlog za nizko volilno udeležbo prepričanje večinskega dela volivcev, da volitve niso pomembne. »Da se na njih dejansko ne odloča. Da tisti, ki se na volitvah volijo in izvolijo, pravzaprav niso tisti, ki resnično odločajo.« To pa pomeni, da večina ljudi zavestno ali podzavestno sprejema dejstvo, da živimo v prikriti diktaturi. »Odločajo tisti, ki niso izvoljeni in ti za svoje odločitve ne prevzemajo nobene odgovornosti. Iz zgodovine vemo, da je prikrita diktatura slabša od odkrite,« je zapisal predsednik SDS, ki navaja primer volitev predsednika leta 2012, ko sta se v drugem krogu prav tako spopadla dva odtenka iste barve.

»Takrat smo podprli Boruta Pahorja, kar se je iz različnih razlogov zdelo kot logična, racionalna izbira. Pahor je vseeno predstavljal upanje, da bo predsednikoval drugače kot njegov predhodnik Türk. A vse od njegove izvolitve naprej so se krepili glasovi, da smo takrat naredili napako. Dolgo časa se mi niso zdeli najbolj prepričljivi, vendar je po petih letih bilanca popolnoma jasna in napako je treba priznati. V času, ko je predsednikoval Borut Pahor, so nam kradli čas, svobodo, volitve in mandate. Ljudje iz njegove stranke v CSD in MDDSZ so kradli celo otroke. Predsednik ob teh dogajanjih ni niti pisnil. Ko je vladajoča koalicija SMC z zakonom v Sloveniji ukinila spol, se je Pahor tik pred referendumskim odločanjem izrekel v prid koaliciji.«

Kot je v nadaljevanju pojasnil Janša, je takšna drža dvojne igre na koncu prinesla več škode kot Türkova, saj je bilo tako navzven laže ustvarjati vtis, da gre pri ukradeni državi za povsem normalne postopke in ne za zlorabo državnih institucij. »Več tujih državnikov in diplomatov, ki so se v zadnjih letih srečevali s Pahorjem, mi je dejalo, da je v dvostranskih pogovorih odločno vztrajal pri stališču, da v zadevi Patria ni nič narobe in da ne gre za politični proces, da je do skrajnosti olepševal stanje pri urejanju povojnih morišč in da je ob vsakem pomembnejšem zunanjepolitičnem pritisku na koncu klonil pred mafijo, kar se je nazorno pokazalo ob povabilu Putinu v času najbolj zaostrenega embarga.«

Po Janševih besedah je mafija s pomočjo Pahorja izločila daleč najbolj kvalificiranega kandidata za ESČP in dosegla, da je danes razmerje na Ustavnem sodišču RS 7:2 v smislu svetovnonazorske opredelitve. Tako se dandanes postavlja vprašanje, ali je bil glas za Pahorja leta 2012 res upravičen.

Globoka država ni hec!

A za trenutek nekoliko prekinimo tok Janševih tez glede volitev, to pa predvsem zaradi javnih prepirov med Pahorjem in Šarcem glede vladavine »stricev iz ozadja«. Pri tem je zanimivo, da je sintagmo »globoka država« pred leti v slovenski javni prostor uvedel Dimitrij Rupel, izraz pa ni bil prenesen iz katere od drugih tranzicijskih držav, pač pa iz Turčije, ki takrat še ni doživljala takšne drame kot sedaj s samodržcem Erdoganom.

Ta pojav so pri nas sicer že prej imenovali »udbomafija« (po arhitektu Edvardu Ravnikarju) in »paradržava« oz. »paralelna država«, medtem ko je Borut Pahor še kot predsednik vlade javno omenil veliko bolj omiljeno sintagmo »strici iz ozadja«, ki je postala nekakšen publicistični hit. Resnici na ljubo je šlo dejansko za botre, ki upravljajo z globoko državo.

Več preberite v novi reviji Demokracija!

KAZALO REVIJE DEMOKRACIJA:

UVODNE STRANI

7 V središču: Odškodnina za »prvorazredno«

8 Pogled: Kdaj vnovična osamosvojitev?

9 Kolumna: Kriza etablirane politike

POLITIKA

10 Veliki finale z grenkim priokusom

16 Z rokov v roki: #Putingate in #IranNLBgate

20 Sporočilo dvojih srednjeevropskih volitev

SLOVENIJA

22 Bančništvo vodi isti krog kot pred osamosvojitvijo

26 Zasedanje Evropske zveze katoliških šol v Ljubljani

28 Milan Gregorič: Je zgodba o drugem tiru končana?

30 Za manj sveč na grobovih in za več nadzora

33 Panasonicov presenetljivi umik iz Gorenja

36 Slovenščina kot manjšinski jezik

INTERVJU

38 Borut Pahor in Marjan Šarec

DOM IN SVET

42 Razmišljanje ob zločinu pri Konfinu

46 Dr. Marko Kos: Delitvena vojna in srednji sloj

50 Umazanija »tovarne sanj« prihajajo na dan

54 Novi dokumenti o atentatu na Kennedyja

56 Sto let junaka Martina Krpana

OGLEDALO

58 Film: Mali Bigfoot

60 Avtomobilizem: BMW 530d xDrive Touring

62 Zanimivosti: Mehanske povezave in bakterije

64 Promenada: Dickinson: Za kaj je ta gumb?

64 Prosti čas: Dunajski božični sejem

68 TV-kuloar: Boksanje v glavo

70 Kronika časa: Konec »generala« Rozmana

ŠTIRI IZPOSTAVLJENE TEME:

10 POLITIKA

Veliki finale z grenkim priokusom

V nedeljo, 12. novembra, bo odločeno, kdo bo naslednjih pet let opravljal funkcijo predsednika republike. Ob tem se pojavlja ogromno preigravanj in tudi ugibanj o tem, ali bodo Pahorju do zmage tako kot leta 2012 spet pomagali volivci pomladnih strank.

22 SLOVENIJA

#Putingate in #IranNLBgate

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je v svojih mandatih Rusijo obiskal kar trinajstkrat, medtem ko v ZDA ni bil niti enkrat. Levica je Slovenijo pripeljala tako daleč, da bi jo v obveščevalskem žargonu lahko označili za krta znotraj zahodne civilizacije.

38 INTERVJU

Borut Pahor in Marjan Šarec

Za funkcijo predsednika republike se v drugem krogu predsedniških volitev potegujeta dosedanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in kamniški župan Marjan Šarec. Vsakemu od njiju smo postavili štirinajst enakih vprašanj. V nadaljevanju revije preberite njune odgovore, ki kljub vsemu veliko povedo.

42 TRIBUNA

Razmišljanje ob zločinu pri Konfinu

Ranjence so iz ljubljanskih bolnišnic prepeljali s pokritimi tovornjaki v zapore politične policije Ozne ... Iz zaporniške knjige Centralnih zaporov Ozne je razvidno, da so 22. junija 1945 ob 2. uri zjutraj odpeljali 28 nemških in pet slovenskih ujetnikov, 24. junija 1945 pa ob eni uri zjutraj še skupino 60 slovenskih ujetnikov.

Vabljeni k branju revije Demokracija, ki izide vsak četrtek!

Objavimo, kar drugi zamolčijo! Z nami boste vedeli več!

nazaj na vrh