V reviji Demokracija: Se Slovenija spreminja v raj za teroristične posle?

  • Napisal  Vida Kocjan
Ob položitvi temeljnega kamna za ljubljansko džamijo 14. Septembra 2013 je  v Ljubljano prišla velika katarska delegacija. Ob položitvi temeljnega kamna za ljubljansko džamijo 14. Septembra 2013 je v Ljubljano prišla velika katarska delegacija. Foto: Matic Štojs

Prejšnji teden je svet obšla novica, da je Katar, arabski emirat na Bližnjem vzhodu, ostal diplomatsko osamljen, saj so mu praktično vse arabske sosede obrnile hrbet. In razlog? Financiranje terorizma, kar postavlja v slabo luč celoten arabski svet.

Katar (Qatar) je znan ne samo po velikih zalogah nafte in zemeljskega plina, pač pa tudi po obliki islama, ki se imenuje vahabizem. Gre za konservativno usmeritev, ki je zadnja leta navzoča v Bosni in Hercegovini pa tudi v Sloveniji. Po trditvah nekaterih naših virov bi bila kombinacija vahabizma s katarskim kapitalom – mimogrede, omenjeni emirat naj bi čez nekaj let gostil svetovno prvenstvo v nogometu, v preteklosti pa je gostil rokometno prvenstvo – smrtonosna za zahodni svet.

Izolirani emirat

Za kaj gre? Petega junija je STA objavila novico, da so zalivske države s Savdsko Arabijo na čelu nepričakovano pretrgale diplomatske stike s Katarjem, češ da podpira terorizem. Državljane Katarja so pozvali, naj v 14 dneh zapustijo njihove države. Prekinitvi odnosov so se pridružili Egipt, Jemen, Libija in Maldivi. Nenavadno, kajti znano je, da je prav tako konservativna Savdska Arabija zaveznica ZDA, ki jo je nedavno obiskal celo ameriški predsednik Donald Trump.

Savdska Arabija je tako sporočila, da je s Katarjem zaprla vse meje, v 24 urah po objavi pretrganja stikov pa naj bi vse omenjene države pretrgale tako zračne, kopenske in morske povezave s Katarjem, ki je močno odvisen od uvoza iz sosednjih držav. Blokadi Katarja se je torej pridružil tudi Egipt, češ da za katarske ladje in letala zapira vsa svoja pristanišča in letališča. Katar se je tako znašel celo v hujši mednarodni izolaciji kot Severna Koreja, saj so različne letalske družbe, med njimi Emirates, odpovedale let v katarsko prestolnico Doho. Hkrati so države, ki so pretrgale stik s Katarjem, ukazale katarskim diplomatom, da se morajo po hitrem postopku umakniti iz države. Katar je po drugi strani sprejel povračilni ukrep in izgnal vse diplomate iz držav, ki so izgnale katarske diplomate. Ukrep, ki so ga sprejele arabske države v regiji, se seveda nanaša tudi na državljane Katarja, le da so jim naložili daljši,14-dnevni rok za umik. Ob tem so še objavili, da je vzrok za to diplomatsko ofenzivo »neprestana podpora Katarja terorizmu v Jemnu in Siriji«, saj naj bi Katar podpiral različne teroristične skupine, tudi Islamsko državo in Al Kaido.

Spor med zalivskimi državami se je zaostril konec maja, ko je katarska državna tiskovna agencija objavila izjave katarskega emirja v prid Iranu, palestinskemu gibanju Hamas, Muslimanski bratovščini in libanonskemu gibanju Hezbolah. V Katarju so te besede takrat zanikali in zatrdili, da je bila agencija tarča hekerskega napada, vendar v večinsko sunitskih državah na Arabskem polotoku tega očitno niso verjeli in nastalo je veliko razburjenje. Mediji pa so ne glede na pojasnila katarskih oblasti še vedno objavljali sporne izjave.

Takoj po izolaciji je Katar presodil, da gre za nepravičen ukrep, katerega namen je, da bi Doha privolila v »politično skrbništvo«. »Ukrepi so neupravičeni ter temeljijo na lažnih in neutemeljenih trditvah. Cilj je jasen: da bi razglasili skrbništva nad državo, kar je kršitev katarske suverenosti,« je sporočilo katarsko zunanje ministrstvo. Medtem je Katar sprejel še nekaj povračilnih ukrepov, saj je njihova letalska družba Qatar Airways že prekinila vse lete v Savdsko Arabijo.

Zadržani Američani

Izolacija Katarja je sprožila tudi številne odzive, saj so številne vplivne države v Perzijskem zalivu tesne zaveznice ZDA. Ameriški državni sekretar Rex Tillerson se je odzval zadržano in v odzivu pozval države, naj razrešijo razhajanja med sabo. Podobno se je odzvala tudi Turčija, ki ni pretrgala stikov s Katarjem. K dialogu je pozval tudi Iran, saj so v Teheranu poudarili, da prisila ni rešitev, predvsem pa je nujen dialog, predvsem v času ramazana, vsakoletnega postnega časa muslimanov. Zanimivo pa je, da je odziv Izraela nekoliko drugačen: razkol zalivskih držav naj bi odprl možnost sodelovanja v boju proti terorizmu. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je prejšnji mesec obiskal zalivske države, je že tedaj pozval k boju proti ekstremizmu, a očitno spor s Katarjem ni v interesu ZDA niti zato, ker imajo Američani na ozemlju te države največje letalsko oporišče na območju, kar je ključnega pomena za operacije proti Islamski državi.

Ni povsem jasno, ali je bila mednarodna izolacija Katarja res sprožena zaradi vmešavanja ruskih hekerjev, ki naj bi ponaredili novico na portalu katarske tiskovne agencije. Zgodba pravzaprav še najbolj spominja na kakšen akcijski film iz franšize o agentu 007. Če so bili hekerji res v akciji, se je treba vprašati, kakšen je bil njihov motiv. Je bil to morda poskus zrahljati zavezništvo med zalivskimi državami in ZDA, kar bi vplivalo na dogajanje v Siriji? Ni dvoma, da je Rusija zaveznica sirskega predsednika Asada pa tudi Irana. Po drugi strani pa obstaja močno zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo, a ob tem velja spomniti na že omenjeno vojaško letališče v Katarju, od koder Američani izvajajo operacije na Irak, Sirijo in Afganistan.

Po eni strani Trump navija za obračun z vsemi, ki financirajo terorizem, toda če bi zalivske države vojaško napadle Katar, bi se ameriška politika lahko znašla v hudem precepu. Tudi zato se je ameriški diplomatski aparat zelo zadržano odzval na prekinitev stikov s Katarjem. No, Rusija je vmes že zanikala vpletenost v morebitne hekerske napade, s čimer je spravila Katar v še bolj neprijeten položaj.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

Vida Kocjan

nazaj na vrh