V reviji Demokracija: Samo lani za privilegirane borčevske pokojnine kar 18.321.146 evrov!

  • Napisal  L. K.
Lani je bilo za borčevske pokojnine porabljenih več kot 18 milijonov evrov. Lani je bilo za borčevske pokojnine porabljenih več kot 18 milijonov evrov. Foto: Matic Štojs Lomovšek

Pokojninska blagajna se nevarno prazni, ministrstvo je pri pokojninski noveli upoštevalo samo upokojence z malusi, ne pa tudi z bonusi. Medtem malo manj kot dvanajst tisoč ljudi še vedno prejema borčevske pokojnine, tudi precej sorodnikov pokojnih borcev.

Minimalne pokojnine naj bi se zvišale na zagotovljenih 500 evrov, vendar pa vse kaže, da se ne kaže veseliti prehitro. Prvič ne zato, ker se bodo nekaterim pokojnine res zvišale, a bo to komaj opaziti, drugič zato, ker se nekaterim upokojencem z manj kot 500 evri pokojnine ta sploh ne bo zvišala. Ministrstvo za delo je namreč pri pripravi novele ZPIZ glede minimalne zagotovljene pokojnine upoštevalo le zavezance z malusi, pozabilo pa je na tiste z bonusi. Obljubljenih 500 evrov bodo dobili samo tisti upokojenci, ki so izpolnili pogoj pokojninske dobe po prejšnjih zakonih, čeprav so določali krajšo pokojninsko dobo od veljavne. Dodane zavarovalne dobe pa se bodo upoštevale pri drugih. V zvezi s tem je poslansko vprašanje ministrici za delo Anji Kopač Mrak poslal poslanec SDS Tomaž Lisec. Med drugim ga je zanimalo, zakaj so na ministrstvu pri pripravi novele ZPIZ glede minimalne zagotovljene pokojnine upoštevali zavezance z malusi, pozabili pa na tiste z bonusi, in ali načrtujejo spremembe zakonodaje, ki bo ljudem, ki so delali več, kot določa zakon, dala tisto, kar jim po njihovem prepričanju pripada. A je malo verjetno, da bodo to storili ... Še huje postane, če se človek spomni preteklih Erjavčevih volilnih obljub, ki so nagovarjale upokojence z obljubo 1.000 evrov pokojnine. Ali pa dejstva, da Slovenijo vsak migrant stane okoli 2.000 evrov mesečno, številni upokojenci pa životarijo in se s težavo prebijajo skozi mesec, varčujejo pri hrani in ogrevanju.

Staranje prebivalstva

Tretji razlog za to, da se letošnjega »Miklavža« v obliki zvišanja pokojnin ne kaže veseliti, je ta, da je pokojninska blagajna že tako ali tako vse bolj prazna, ker je nima kdo polniti in nam v Sloveniji manjka že 300.000 ljudi, mlajših od 30 let, hkrati pa lepo število ljudi še vedno dobiva tako imenovane borčevske pokojnine. Delovni dokument služb Evropske komisije 2016, o katerem je avgusta letos na Novi24.tv pisal Franci Donko, ugotavlja: »Staranje prebivalstva v Sloveniji je glavno tveganje za fiskalno vzdržnost, zlasti v dolgoročnem obdobju. Slovensko prebivalstvo se stara hitreje od prebivalstva v večini držav članic, saj naj bi se koeficient starostne odvisnosti starih po napovedih med letoma 2013 in 2060 več kot podvojil. Komisija ocenjuje, da se dolgoročno Slovenija sooča z največjim tveganjem za fiskalno vzdržnost med vsemi državami članicami. Staranje prebivalstva povzroča znaten pritisk na vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe. Pokojninska reforma iz leta 2012 je stabilizirala odhodke, povezane s pokojninami, vendar le kratkoročno. Dolgoročno naj bi Slovenija doživela eno največjih povečanj javnih odhodkov za pokojnine v EU. Na področju zdravstvenega varstva bi lahko učinkovitejša raba virov dolgoročno omejila odhodke, ne da bi bil ogrožen dostop do kakovostne oskrbe. Poleg tega je za zdravstveni sistem značilno pomanjkanje zadostnih vgrajenih sistemov samodejnih stabilizatorjev, ki bi ublažili nihanja prihodkov v gospodarskem ciklu. Slovenija poleg tega nima celostnega sistema dolgotrajne oskrbe. Pozornost se še naprej namenja predvsem institucionalni oskrbi, medtem ko skupnostna oskrba ni dobro usklajena.«

Pomanjkanje otrok

Ob tem je Franci Donko napisal: »Cerar-Židan-Erjavčeva koalicija doma na veliko laže in zavaja ljudi o demografskem, finančnem in gospodarskem stanju Slovenije, ki je baje zelo dobro, evropski strokovnjaki pa ugotavljajo, da je Slovenija država z najslabšo proračunsko in demografsko prihodnostjo v vsej Evropski uniji. Hanžek in drugi trdi levičarji se tega stanja zavedajo, vendar bi namesto spodbujanja rojstev ter večjih finančnih ugodnosti za mlade in družine v državo pripeljali kar 200.000 ekonomskih migrantov, v katerih vidijo potencialne volivce. Ne zanima jih, da Evropa nenehno trepeta zaradi vse pogostejših terorističnih napadov. Levičarji so v svojem sovraštvu do naroda šli celo tako daleč, da nam dopovedujejo, naj se sprijaznimo še s islamskim terorizmom, če smo se že z njimi. Niti najmanj pa se ne zavedajo, da zaradi pomanjkanja otrok v Sloveniji kmalu ne bomo mogli več zagotavljati pokojnin in zdravstvenega zavarovanja za upokojence, saj ti stroški predstavljajo vedno večji finančni pritisk na proračun. Njihova rešitev pa je popolnoma protinarodna, saj bi z nadomeščanjem prebivalcev Slovenije z migranti naš narod počasi izginil.«

Lahko se zgrozimo

A vrnimo se k pokojninam, za katere zdaj aktivni prebivalci ne vedo, ali jih bodo sploh dočakali. Zgrozimo pa se lahko, ko ugotovimo, koliko ljudi toliko let po koncu druge svetovne vojne še vedno prejema borčevske pokojnine in koliko denarja je to. Iz ZPIZ so nam sporočili skupno število prejemnikov borčevskih pokojnin, ki zajemajo udeležence NOB, španske vojne, narodne heroje, nosilce partizanske spomenice in skupni znesek, ki je bil za te pokojnine porabljen na leto; številke in letni zneski so objavljeni v razpredelnici. Res je sicer, da njihovo število iz leta v leto pada, vendar je bilo lani, leta 2016 torej, še 11.844 prejemnikov borčevskih pokojnin, ki so prejeli skupaj 18.321.146 evrov.

Borčevske pokojnine

Najmlajši prejemnik družinske borčevske pokojnine je star šele 22 let, je pred kratkim poročala Nova24.tv, ki je tudi zapisala, da je borčevsko pokojnino leta 2004 prejemalo 35.000 ljudi, čeprav je bilo leta 1945 30.000 borcev. Ta čas borčevsko pokojnino prejema nekaj manj kot 12.000 državljanov, pri čemer je le tretjina takih, ki so bili neposredno udeleženi v boju, dve tretjini pa je svojcev pokojnih borcev. Nova24.tv nadalje citira štajerski tednik, ki poroča, da je najstarejši prejemnik starostne borčevske pokojnine star 105, najmlajši pa 79 let. Najmlajši prejemnik borčevske invalidske pokojnine je star 85 let, najstarejši pa sto let. Najstarejši prejemnik vdovske borčevske pokojnine je star 110 let. »Povsem drugačna pa je slika, ko govorimo o starosti prejemnika družinske borčevske pokojnine; najmlajši ima namreč komaj 22 let. Upravičenci družinskih pokojnin so otroci pokojnih borcev, od katerih sta dva stara med 30 in 40 let, 22 med 40 in 50 let, drugi pa so starejši,« je poročala Nova24.tv na svojem spletnem portalu. Zelo nenavadno je tudi, da devet oseb še vedno prejema pokojnino po nekdanjih španskih borcih.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

L. K.

nazaj na vrh