V reviji Demokracija razkrivamo: Tujci veselo zlorabljajo naša dovoljenja za bivanje, delajo drugje, socialo in zdravstvo pa imajo v Sloveniji

Slovenska ambasada v Banja Luki Slovenska ambasada v Banja Luki

Primer, ko sta lastnika stanovanjske hiše v Šentilju (v neposredni bližini Avstrije) na svojem naslovu prijavila kar 545 tujcev, ni osamljen. In kakšni so motivi, ki so te delavce vodili, da so si urejali začasno prebivališče pri zakoncih Galunič?

 

Večina delavcev, nekateri med njimi so prihajali z območja nekdanje skupne države Jugoslavije, je iskala zaposlitev v Gradcu. Tisti, ki so imeli začasno prebivališča bliže delovnega mesta, kjer je razdalja znašala manj kot 60 kilometrov, so imeli prednost pri zaposlovanju. Tudi pogoj večine agencij, ki za delavce ureja delo, je ureditev začasnega prebivališča, ki od delovnega mesta ni oddaljeno več kot 60 kilometrov.

Dovoljenje za bivanje ima kar 154 tisoč tujcev

Znan pa je tudi primer iz Krškega, kjer opozarjajo na tako imenovani socialni turizem. V tem primeru je v krški občini po posameznih naslovih prijavljenih veliko število tujcev. Ko je eden od krških občinskih svetnikov predlagal, naj pristojni preverijo način prijavljanja posameznikov na eni hišni številki, pa je prejel odgovor, da občinska uprava nima pristojnosti za preverjanje in ne razpolaga s podatki glede bivanja posameznikov. Iz upravne enote pa so mu poslali samo odgovor splošne narave oziroma zbirko predpisov.

Priliv tujcev v Slovenijo je vsak dan večji. V Sloveniji ima veljavno dovoljenje za prebivanje kar 154 tisoč tujcev iz držav na območju nekdanje skupne države, od tega jih je bilo približno 35 tisoč na novo izdanih v zadnjem letu.

V prvih treh mesecih jih je največ prišlo iz Bosne in Hercegovine. Slovenija jim je izdala kar 9.902 dovoljenji za začasno in stalno prebivanje pri nas. Samo marca letos je bilo dnevno izdanih povprečno 185 delovnih dovoljenj vsak delovni dan. V prvih treh mesecih letos je bilo število izdanih dovoljenj za 58 odstotkov višje kot v istem obdobju lani.

Oblegana slovenska veleposlaništva na Balkanu

Največ tujcev prihaja iz BiH, sledita Kosovo in Srbija. Makedonci so na četrtem mestu, na petem so Hrvati. Delo pa je razkrilo, da so naša veleposlaništva v teh državah oblegana s prosilci za prebivanje pri nas, upravne enote v Sloveniji pa zasute s postopki.

To dokazujejo tudi fotografije na družbenih omrežjih, ki kažejo, da so vrste pred slovenskimi veleposlaništvi v državah nekdanje Jugoslavije zelo dolge. Če na veleposlaništvo pride prosilec in ima pri sebi že dovoljenje za delo, mu mora veleposlaništvo skladno s slovensko zakonodajo izdati delovni vizum za leto dni.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

Vida Kocjan

nazaj na vrh