V reviji Demokracija objavljamo dokument CIA o sporu med Titom in informbirojem: Popolnoma dobro se ve, da komunizma drugim narodom ni mogoče vsiliti z miroljubnimi sredstvi

foto: Wikipedia foto: Wikipedia

»Tito je potreboval sovjetsko pomoč proti generalu Draži Mihailoviću in njihovo pomoč na mirovni konferenci. Že leta 1944 pa je Sretan Žujović, ki je zdaj v zaporu, podpiral Sovjete bolj goreče, kot je podpiral Tita,« piše v dokumentu CIA, objavljenem 31. marca 1949.

 

Informbiro je krajše ime za Informacijski biro komunističnih in delavskih partij (1947–1955), nekakšno povezovalno organizacijo komunističnih strank in kasneje komunističnih držav v Evropi. Ustanovljen je bil z namenom, da rešuje medsebojna vprašanja komunističnih strank, da enotno nastopa v svetu v imenu komunizma in da obvešča javnost o stanju komunističnih partij, zlasti v načelnih zadevah. Organizacija je bila pod neposrednim vodstvom ruskega boljševiškega revolucionarja Josipa Stalina.

Spor med Titom in informbirojem

Uredništvo Demokracije je pridobilo dokument ameriške Centralne obveščevalne agencije (Central Intelligence Agency, CIA) z naslovom Nadaljnji pogled uvrščenega jugoslovanskega uradnika na Titovo zunanjo in domačo politiko in jugoslovansko-informbirojevski spor. Informacijo je vir pridobil marca 1949, dokument pa je bil objavljen 31. marca 1949. Vir v devetih točkah opiše spor med Titom in informbirojem, vlogo Jugoslavije v nadaljnji (hladni, op. p.) vojni, politiko Sovjetske zveze in takratne zamenjave kadrov v sovjetski vladi. Titov spor z informbirojem vir opiše v štirih točkah. Navajamo ga v prevodu iz angleščine:
»1. Titov spor z informbirojem izvira iz leta 1944 po osvoboditvi Beograda. Tudi v tistem času je bil Tito preveč neodvisen in preveč pomemben, da bi zadovoljil Ruse, vendar med vojno niso mogli ukrepati proti njemu. Tito je potreboval sovjetsko pomoč proti generalu Draži Mihailoviću in njihovo pomoč na mirovni konferenci. Že leta 1944 pa je Sretan Žujović, ki je zdaj v zaporu, podpiral Sovjete bolj goreče, kot je podpiral Tita. Ko je leta 1948 prišlo do odkritega preloma z infrombirojem, sta jugoslovanska komunistična partija in jugoslovanska vojska to z obžalovanjem sprejeli, saj je sovjetska vojaška propaganda globoko vplivala na jugoslovansko mnenje. Nekomunistični deli prebivalstva pa so bili razočarani in celo osamljeni zaradi obnašanja Rdeče armade in predstavnikov ZSSR v Jugoslaviji. Končno je gospodarsko okrevanje države zamrlo zaradi neusmiljenega izkoriščanja vseh jugoslovanskih virov v korist Sovjetske zveze in drugih satelitov. Posledično sta bili vojska in večina jugoslovanske komunistične partije prisiljeni podpreti prelom z informbirojem, čeprav z obžalovanjem in upanjem, da bo Tito lahko našel ugodno rešitev spora.«

(Več v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh