V reviji Demokracija: Krivci za zaplet s hrvaškimi varčevalci so Kučan, Šinigoj in Slapernik!

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

»Iz prejetih gradiv ni jasno, kdo in kdaj je sprejel tak sklep in ali so za takšna preoblikovanja izpolnjeni pogoji iz elaborata o upravičenosti ustanovitve LB, d. d.«.

 

To so v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja zapisali strokovnjaki takratne agencije za sanacijo bank in hranilnic. Preoblikovanje tedanje Ljubljanske banke (LB) je namreč ključno za razumevanje tega, kar se dogaja danes, ko gredo hrvaška sodišča z izvršbami nad NLB zaradi prenesenih deviznih vlog iz nekdanje Ljubljanske banke (LB).

Solidarnostna klavzula

Treba je vedeti, da je imela Slovenija ob osamosvojitvi leta 1991 še eno veliko težavo – jugoslovanski dolg so druge republike hotele večinoma naprtiti Sloveniji, zaradi solidarnostne klavzule so na mlado državo pritiskali tuji upniki. Demosova vlada, ki se je ukvarjala predvsem z mednarodnim priznanjem, je na stranski tir potisnila gospodarstvo in bančni sistem, ki so ju obvladovali »rdeči« direktorji in bančniki. Poleg tega so stare komunistične strukture, kjerkoli so mogle, nagajale mladi demokratični vladi. Rezultat je znan – Demosova vlada je padla, z ustanovitvijo NLB in NKBM leta 1994 se je Slovenija začasno izognila finančnemu zlomu, cena je bila za davkoplačevalce zelo visoka, saj je Drnovškova vlada dolg do konca tisočletja potrojila.

Partijska zvestoba Jugoslaviji

Večina se strinja, da bi jo Slovenija bolje odnesla, če nekdanja republiška vlada konec osemdesetih let, ki jo je vodil Dušan Šinigoj, in CK ZKS, ki ga je vodil Milan Kučan, ne bi na vsak način želela Beogradu dokazati, da Slovenija ostaja zvesta Jugoslaviji.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh