V novi številki revije Demokracija preberite: Plače v slovenskem javnem sektorju; sistem je močno izmaličen

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: iStock foto: iStock

Preverili smo plače v slovenskem javnem sektorju, kjer so te urejene z enotnim plačnim sistemom. Podatki kažejo, da je sistem precej izmaličen oziroma kar povampirjen. Med 50 najvišjimi izplačanimi plačami ni nobenega poslanca ali funkcionarja.

 

Člani parlamentarne mandatno-volilne komisije so obravnavali predlog sprememb zakona o poslancih. Uvodoma so zapisali, da pravice in obveznosti poslancev ureja zakon iz leta 1992, ki je bil nato petkrat spremenjen, vanj so vsebinsko posegli še drugi zakoni, predvsem zakon o sistemu plač v javnem sektorju in zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ter odločbe ustavnega sodišča. Položaj poslanca pa je drugačen od položaja preostalih funkcionarjev v državi, zato so predlagali spremembe, ki so se s finančnega vidika nanašale predvsem na nekatera izplačila dodatnih stroškov. Navedli so, da delo poslanca ni omejeno »zgolj na razpravljanje in glasovanje« na sejah državnega zbora, pač pa tudi na delo v posameznih odborih, izpostavili so delo v poslanskih skupinah in delo v poslanskih pisarnah v volilnih okrajih, kjer so kandidirali. Navajajo, da niso v delovnem razmerju, pač pa »izvršujejo zakonodajno funkcijo«. Kot takšni tudi niso vezani na delovni čas, njihove aktivnosti potekajo ves dan, delo je časovno nepredvidljivo. Opozorili so še, da »pravica poslanca do najema službenega stanovanja« zakonsko ni urejena, kar je v nasprotju z ustavo, pa tudi na nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. V svojih predlogih so se oprli tudi na mnenje in priporočila Komisije za preprečevanje korupcije iz januarja in aprila 2019.

Kaj bi to prineslo s finančnega vidika?

Udejanjanje zahtev (cena bencina in višina kilometrine) bi pomenilo 142 tisoč evrov več izplačil letno. Največ bi poslanci pridobili s kilometrino, saj bi si po tem predlogu za prevoze na delo lahko obračunavali stroške kilometrine in ne več tako kot doslej povračilo na podlagi cene najcenejšega prevoza med kraji. Dodajmo, da poslanci nimajo službenih avtomobilov. Prav tako poslanci zdaj niso upravičeni do porodniškega dopusta. Nadalje bi odpravili tudi pogoj šestmesečnega opravljanja poslanske funkcije (kot je to urejeno zdaj), zaradi česar bi imeli pravico do nadomestila plače po prenehanju mandata. S predlogom sprememb pa naj bi zlasti uredili pravice poslancev, ki so jih imeli pred uveljavitvijo varčevalnega zakona v času krize, to je pred sprejetjem Zujfa.

Višja izplačila oziroma višje bonitete poslancev pa so v javnosti naleteli na velik odmev. Nekateri so bili kritični do tega, da si v času, ko se napoveduje nova kriza, poslanci »sploh upajo razmišljati, da bi sebi namenili več denarja«. Sprva je veljalo, da bodo poslanci predlog zakonskih sprememb umaknili, vendar do tega ni prišlo in ga bodo obravnavali na seji državnega zbora. Mi pa smo preverili, kakšne so plače in bonitete poslancev v nekaterih drugih državah Evropske unije.

(Celoten članek si preberite v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh