V novi reviji Demokracija: Tito in Jovanka v arhivih tajnih služb; Katedrala svobode in sedem mitov; Janez Janša: Sestop z oblasti, ki ga ni bilo! Intervjuja: Denis Poniž in Bruna Esih

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
V novi reviji Demokracija: Tito in Jovanka v arhivih tajnih služb; Katedrala svobode in sedem mitov; Janez Janša: Sestop z oblasti, ki ga ni bilo! Intervjuja: Denis Poniž in Bruna Esih

V novi reviji Demokracija razgaljamo Tita in Jovanko skozi arhive tajnih služb. Jugoslovanski komunistični diktator naj bi bil član razvpitega masonskega reda. Predsednik SDS Janez Janša opozarja na problem »prvorazrednih« in drugorazrednih« v slovenski družbi. Bili smo na konvenciji Katedrale svobode. Objavljamo intervjuja z Denisom Ponižem in Bruno Esih.

 

Bojno ime Josipa Broza je tajno geslo masonske lože. Skrivnosten pogreb v Kupincu. Nogometna tekma, prodana v zameno za kredit, ki je preprečil propad jugoslovanskega gospodarstva. Porevolucijski Broz je bil po videzu in obnašanju precej drugačen od predrevolucijskega.

Kult oboževanja komunističnega samodržca

Medtem ko v Sloveniji doživljamo pravi preporod čaščenja partizansko-revolucionarne mitologije in se vzdržuje kult oboževanja komunističnega samodržca Josipa Broza Tita, pa v drugih državah, ki so nastale na ruševinah Titove Jugoslavije, jugonostalgijo in revolucionarno mitologijo odpravljajo. V medijih in še posebno na spletnih portalih ne manjka prispevkov, ki niso v sozvočju z edino zveličavnim uradnim zgodovinopisjem, ki ga je nekoč vpeljala vsemogočna komunistična partija. V nasprotju s Slovenijo v Srbiji ali na Hrvaškem partizani oziroma njihovi potomci niso več odločila zakulisna sila, ki bi določala, kaj je za družbo sprejemljivo in kaj ne. V nasprotju s Slovenijo so v Srbiji in na Hrvaškem arhivi odprti za širši krog zainteresiranih in ne samo za dvorne zgodovinarje in publiciste, ki delajo v sozvočju z varuhi »svetlih tradicij NOB«. Rezultat so torej prispevki v medijih, ki ne podpirajo uradnega zgodovinopisja in ki izražajo dvom o partizansko-revolucionarnih legendah. Seveda pa bralci lahko takšnim prispevkom verjamejo ali pa ne. Nekaj teh prispevkov iz hrvaških in srbskih medijev smo priredili tudi za naše bralce.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Katedrala svobode proti enoumju levice

Po velikem medijskem pompu, ki se je zgodil pred tem, smo bili prejšnji četrtek priča »nacionalni konvenciji« Katedrale svobode pod vodstvom dr. Petra Jambreka. Na posvetu v središču Ljubljane se je zbralo okoli petdeset ljudi, ki so analizirali zdajšnjo politično družbeno situacijo v Sloveniji in (ne)delovanje države. Pri tem so se Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Matej Avbelj, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik tudi spraševali, ali slovenski politični prostor potrebuje novo politično stranko.

Janez Janša: Sestop z oblasti, ki ga ni bilo

»V Sloveniji je vzpostavljen sistem, ki služi predvsem eliti. Samoizbrani, samooklicani eliti. Prvorazrednim. Ti za ohranjanje oblasti, svojih statusov in privilegijev uporabljajo vsa sredstva,« je v uvodu svoje obširne analize stanja na Slovenskem zapisal prvak SDS Janez Janša. Slednji je svojo analizo objavil v treh delih, tretjega in četrtega bomo povzeli v naslednji številki, tokrat pa bomo povzeli prva dva dela.

Intervjuja: Denis Poniž in Bruna Esih

S slovenskim pesnikom, dramatikom, publicistom, literarnim teoretikom in literarnim zgodovinarjem Denisom Ponižem smo se pogovarjali ob izidu njegove najnovejše knjige z naslovom Sedem esejev za sedemdeset let (2018), v katerih se avtor sprehodi skozi posamezna desetletja svojega življenja.  Bruna Esih pa je hrvaška znanstvenica in političarka. V okviru znanstvenega inštituta je raziskovala hrvaške žrtve povojnih pobojev, od leta 2016 pa je aktivna v politiki. Esihova je poslanka v hrvaškem saboru in predsednica stranke Neovisni za Hrvatsku. Zaradi brezkompromisnega zavzemanja za lustracijo in odpravo dediščine komunizma so jo mediji razglasili za ikono hrvaške desnice.  

Sledí toka denarja v športu in OKS

Pred štirimi leti se je po 23 letih od funkcije predsednika OKS, najpomembnejše športne in hkrati civilne organizacije v Sloveniji, poslovil nekdanji vodilni partijski funkcionar Janez Kocijančič – tudi nasploh zelo vpliven mož iz ozadja in ospredja. Znan je bil tudi po različnih vzdevkih, med drugim strahospoštljivem Rdeči baron do ljudskega: Kocka. Tako nas je podučil: »V Sloveniji je izbira predsednika stvar demokratičnih postopkov.«

Marko Kos: Iskanje novih oblik kapitalizma

Gospodarska elita trpi za izgubo legitimnosti, politika išče svojo bazo, kar je povezano: menedžerji morajo biti za zgled tako kot politična ali intelektualna elita. Kritiziramo jih, ker ne izpolnjujejo te funkcije. Krivo ni tržno gospodarstvo, ker njegovi predstavniki ne zastopajo svojih stališč dovolj enotno. Ne potrebujemo več tržnega gospodarstva, ampak več svobode.

Vzdevek Tito izhaja iz gesla masonskega reda

Bojno ime Josipa Broza je tajno geslo masonske lože. Skrivnosten pogreb v Kupincu. Nogometna tekma, prodana v zameno za kredit, ki je preprečil propad jugoslovanskega gospodarstva. Porevolucijski Broz je bil po videzu in obnašanju precej drugačen od predrevolucijskega. Medtem ko v Sloveniji doživljamo pravi preporod čaščenja partizansko-revolucionarne mitologije in se vzdržuje kult oboževanja komunističnega samodržca Josipa Broza Tita, pa v drugih državah, ki so nastale na ruševinah Titove Jugoslavije, jugonostalgijo in revolucionarno mitologijo odpravljajo.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

nazaj na vrh