V novi reviji Demokracija: Kako premožna je »izbranka« Luke Mesca? Intervju: ddr. Ivan Rihtarič: Udba je bila organizirana večnivojsko; Tomaž Lisec: Očitno se Marjan Šarec ni zlagal prvič

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
V novi reviji Demokracija: Kako premožna je »izbranka« Luke Mesca? Intervju: ddr. Ivan Rihtarič: Udba je bila organizirana večnivojsko; Tomaž Lisec: Očitno se Marjan Šarec ni zlagal prvič

V novi reviji Demokracija razkrivamo, kako mladi ultralevičarji kupujejo nepremičnine na elitnih lokacijah v Ljubljani in kakšno premoženje ima izbranka Luke Mesca. Z zgodovinarjem Ivanom Rihtaričem smo se pogovarjali o delovanju Udbe, s poslancem Tomažem Liscem pa o nespoštovanju slovenske ustave. Bili smo v Halozah, ki so tako kot številni deli slovenskega podeželja zapostavljene s strani vladajočih. Z Demokracíjo boste vedeli več!

 

Manca Grgić Renko prihaja iz elitne levičarske družine. Rodila se je staršem, ki so po družbeni lestvici nekdanjega komunističnega režima prilezli dovolj visoko, da so si nabrali kapital, a se v službah niso zgarali kot delavci v proizvodnji, saj so bolj kot z delom služili z upogibanjem hrbta komunističnim voditeljem in s pravočasnim prilagajanjem oblasti. Manca je tipičen primer tovrstnega otroka, a ni edina. Njena kopija je Arjan Pregl. Gre za otroke, ki so jim starši na pomembnih položajih v režimu, v katerem so bili za svojo poslušnost dobro plačani, lahko privoščili dolgoletno izobraževanje, brezmejna potovanja, vsi pa so po šolanju hitro našli zaposlitev – v kulturi.

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

V tokratni reviji Demokracija preberite še:

Začenja se spopad za evropski parlament

Med 23. in 26. majem letos bodo v Evropski uniji potekale splošne volitve v Evropski parlament. Na njih bomo Slovenci volili osem poslancev, ki bodo v prihodnjih petih letih zastopali slovenske interese v evropskem hramu demokracije. Volitve v evropski parlament veljajo za najmanj popularne volitve med Slovenci, saj je udeležba na njih zelo skromna in nikoli doslej ni presegla tridesetih odstotkov. Če so bile volitve leta 2004 in 2009 po udeležbi nekako izenačene (28,4 odstotka), se je volitev leta 2014 udeležila manj kot četrtina vseh volilnih upravičencev. Bo tokrat volilna udeležba zaradi dogajanja v zvezi z migrantsko krizo kaj večja? Poglejmo, kako se na četrte evropske volitve v Sloveniji pripravljajo politične stranke.

Intervjuja: Ivan Rihtarič in Tomaž Lisec

Z zgodovinarjem ddr. Ivanom Rihtaričem smo se pogovarjali o njegovih dveh zgodovinskih doktoratih. Predvsem pa o njegovi znanstveni monografiji, ki je nastala na podlagi tega in nosi naslovom Delovanje UDV v okraju Gornja Radgona in Radgonskem kotu 1945–1950. »Politični bazen resnih funkcionarjev na levem političnem polu v Sloveniji se zmanjšuje oziroma ga počasi celo zmanjkuje in za ministre prihajajo ljudje, ki še štirinajst dni pred volitvami niso vedeli, kaj sploh politika pomeni,« je konec januarja v oddaji Odmevi dogajanje na ministrstvu za kulturo ocenil poslanec SDS Tomaž Lisec, ki pa je v intervjuju komentiral zlasti dogajanje v zvezi z ustavno obtožbo predsednika vlade Marjana Šarca.

V Kranju se je plenilski ples že začel

Konec lanskega leta na lokalnih volitvah izvoljeni kranjski župan Matjaž Rakovec iz SD je pohitel in 5. februarja podpisal pogodbo z Janezom Škrabcem, direktorjem in lastnikom podjetja Riko. Tajkun Škrabec je ustanovni član in podpornik Foruma 21, ljubitelj Rusije in Belorusije, z vsem tem pa ljubljenec Milana Kučana. Podpisa pogodbe se je udeležil tudi novi minister Iztok Purič iz vrst Stranke Alenke Bratušek, zadolžen za črpanje evropskih sredstev.

Reportaža: Na Haloze so vladajoči pozabili

Haloze se danes zaraščajo, in to najlepši del zemlje, ki je bila v preteklosti namenjena pridelavi grozdja in vina. Da je to res, smo se prepričali tudi sami. Vzrok za tako stanje pa je v dejstvu, da je država žal na te kraje pozabila. Haloze so gričevje v severovzhodni Sloveniji, ob meji s Hrvaško. Raztezajo se od Jelovškega potoka pri Makolah do Zavrča ob meji s Hrvaško. Haloze imajo razgiban relief s strmimi pobočji in z ozkimi dolinami, kar je skozi zgodovino močno vplivalo na življenje ljudi, saj so možnosti za obdelovanje in poseljevanje omejene.

Politična kultura in kulturna politika po slovensko

Dolgo se, po mojem mnenju povsem neupravičeno in tendenciozno, razglaša, da se je slovenski narod obdržal med velikimi evropskimi narodi zaradi svoje kulture. Kdo ima korist od teh neresnic? Kdor je bral spomine slovenskega politika Franceta Šukljeta, ki je od leta 1882 skoraj do prve svetovne vojne v različnih funkcijah predstavljal Slovence na avstro-ogrskem diplomatskem parketu, ve, da smo imeli tedaj več politike oziroma političnega vpliva − če odštejemo poosamosvojitveno obdobje − kot kadarkoli pozneje, zlasti po vključitvi v nesrečne zahodnobalkanske povezave.

Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!

Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!

nazaj na vrh