V novi reviji Demokracija razkrivamo: Ali (nepravnomočno) obsojeni dr. Michel Stephan piše znanstvene članke iz pripora?

Dr. Michel (Massoud) Stephan je bil obsojen na Senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani. Foto: Matic Štojs Lomovšek Dr. Michel (Massoud) Stephan je bil obsojen na Senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani. Foto: Matic Štojs Lomovšek

Si predstavljate, da (nepravnomočno) obsojeni libanonski kemik (s francoskim potnim listom!) dr. Michel (Massoud) Stephan piše strokovne članke iz pripora na Povšetovi? Se odgovorni pri Ameriškem kemijskem združenju zavedajo, čigave članke objavljajo?

Uredništvo Demokracije je pridobilo strokovni članek v angleškem jeziku s področja kemije, objavljen 6. maja letos v znanstveni reviji Organic Letters. Revijo od leta 1999 izdaja American Chemical Society (Ameriško kemijsko združenje), od leta 2014 je revija dostopna tudi v digitalni obliki. Pod omenjeni članek, ki govori, preprosto rečeno, o katalizatorjih, so se podpisali Andrej Emanuel Cotman, Matic Lozinšek, Baifan Wang, Michel Stephan in Barbara Mohar (https://pubs.acs.org/doi/pdf/10.1021/acs.orglett.9b01069).

Si predstavljate, da (nepravnomočno) obsojeni libanonski kemik (s francoskim potnim listom!) dr. Michel (Massoud) Stephan piše strokovne članke iz pripora na Povšetovi? Sprašujemo se tudi, ali se odgovorni pri znanstveni reviji Organic Letters in Ameriškem kemijskem združenju zavedajo, čigave članke objavljajo?

Sodišče spoznalo dr. Michela (Massouda) Stephana za krivega

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je 14. maja libanonskega znanstvenika s francoskim potnim listom (!) dr. Michela (Massouda) Stephana spoznal za krivega kaznivega dejanja napeljevanja k uboju (in ne umoru, čeprav je bil načrtovan in plačan!) enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu dr. Janeza Plavca in kaznivega dejanja prepovedanega prometa z orožjem ter mu prisodil enotno kazen osem let zapora. Kot je v obrazložitvi sodbe pojasnila predsednica senata Sinja Božičnik, je sodni senat presodil, da sta obtoženemu obe kaznivi dejanji v celoti dokazani.

Tako sodišče ne dvomi, da je dr. Stephan jeseni 2017 takratnega prosilca za azil, Iračana Alija, ki ima danes status zaščitene priče, poskušal napeljati k uboju dr. Plavca. Slednje po besedah sodnice dokazuje, da je Aliju izročil fotografijo dr. Plavca, mu povedal, kje živi, dal navodila, kako naj pride do njegove hiše in se umakne. Kot je dejala sodnica, mu je dr. Stephan dal tudi del plačila za uboj, priskrbel pištolo in z njim vadil streljanje. »To potrjuje ne le izpoved Alija, ampak tudi izvedeni dokazni postopek,« je dodala predsednica senata Božičnikova.

Ni pa sodni senat sledil predlogu tožilstva, naj odredi izgon dr. Stephana iz države za pet let. Kot je dejala sodnica, za izrek te kazni »ni bilo potrebnih pogojev«. Spomnila je, da je dr. Stephan državljan Francije, ki je država članica EU. Evropska direktiva pa po njenih besedah določa posebne pogoje za izgon državljana EU in je zato potrebna individualizirana presoja. »Zgolj grožnja zoper javno varnost v tem primeru ne zadostuje za izgon,« je opozorila sodnica.

Odločitev sodnega senata za podaljšanje pripora dr. Stephanu do začetka prestajanja zaporne kazni pa je utemeljila z razlogom begosumnosti in s ponovitveno nevarnostjo. Obramba je napovedala pritožbo, tožilstva pa ni prepričala argumentacija sodnice, zakaj sodni senat ni izrekel kazni izgona, zato se bo verjetno v tem delu napisala pritožba. Odvetnik dr. Plavca kot oškodovanca Samo Urbanija pa je že napovedal, da bo v primeru obsodbe dr. Stephana prek civilnega postopka vložil odškodninski zahtevek.

Bo dr. Stephan izgnan?

Izgon tako nevarnih oseb, kot je dr. Michel (Massoud) Stephan, ne bi smelo biti vprašanje, je pa res, da verjetno kemika libanonskih korenin, ki ga je iz Francije v svoj laboratorij na Kemijski inštitut pripeljala dr. Barbara Mohar, nepojasnjeno varuje globoka država.

Dr. Moharjeva je tista doktorica kemije, ki je bila povezana s podjetjem Donit, saj je njen brat Marko Mohar še do marca letos vodil enega največjih poslovnih imperijev v državi, kamor sodi tudi Donit Tesnit ...

Celoten članek preberite v reviji Demokracija!

nazaj na vrh