V novi Demokraciji: Cerar po opravljenem umazanem delu za globoko državo strahopetno odstopil; intervjuja: Romana Tomc in Tatjana Rojc

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
V novi Demokraciji: Cerar po opravljenem umazanem delu za globoko državo strahopetno odstopil; intervjuja: Romana Tomc in Tatjana Rojc

V novi številki Demokracije pišemo, kako je premier Miro Cerar po treh letih in pol predčasno odstopil s premierske funkcije, ki ji ni bil niti približno kos. Za svoj odstop je okrivil stare sile, ki jih po njegovem predstavljajo tako imenovane stare etablirane stranke bodisi v opoziciji bodisi v koaliciji. Najprej bi moral pomesti pred svojim pragom.

Bilo je v petek, 26. januarja, ko je slovenska policija sporočila, da je odposlala prvih 14 plačilnih nalogov hrvaškim ribičem za kršitve na morju. A v ponedeljek, 29. januarja, ni sledila samo napoved kazni tudi za slovenske ribiče, ampak je NLB prejela razsodbo za plačilo dveh milijonov v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke (teh naj bi bilo za 430 milijonov evrov). In banka je plačala.

Hrvaška igra

To naj bi bil v začetku marca na seji komisije za nadzor javnih financ potrdil tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, češ da Hrvati zaradi neodzivnosti slovenske vlade igrajo zelo perfidno igro in stopnjujejo pritisk. Potožil je, da je NLB prvi denar izplačala že leta 2015. O tem so obvestili vlado, a pravega odziva ni bilo. »Celoten koalicijski vrh je vedel, obveščeni so bili vodje njihovih poslanskih skupin,« naj bi bil povedal članom komisije. Da se ni delala še večja škoda, so takrat plačali nekaj tisočakov. V zadnjih nekaj mesecih je banka na podlagi pravnomočnih sodb hrvaških sodišč plačala še dvakrat – enkrat 1,4 milijona, enkrat pa 0,6 milijona evrov z obrestmi. Poleg tega naj bi bilo v izvršbi še 25 milijonov evrov.

Ali kot je na Zboru za republiko dejal Janez Janša: »To se je zgodilo nekje pod mizo, slovenska vlada ni reagirala. Nobene protestne note ni bilo, nobenega kravala nismo naredili, pa bi ga morali, ker gre za bistveno hujšo kršitev kot v primeru arbitraže, kjer zdaj tožimo Hrvaško in bomo samo še dodatno plačevali. (…) To je bila šokantna novica. (…) Nobene reakcije, vlada niti ni odgovorila, nobene note Hrvaški, ničesar. Zdaj smo mi skupaj z Novo Slovenijo vložili ustavni zakon, da se to prepove. (…) Največja škoda iz tega preučevanja pa nastaja zato, ker je banko treba privatizirati − zaradi obljub, ki so bile takrat dane, pa tudi zato, da je ne bomo še tretjič sanirali. Ob riziku plačila teh 430 milijonov, kako mislite, da to vpliva na ceno? Tukaj izgubljamo, izgubljate še najmanj pol milijarde pri sami ceni. Kdo bo kupil banko, če je tam riziko za pol milijarde, ki ga bo moral prevzeti? Totalna nesposobnost pa tudi špekulacije globoke države v ozadju, ki bi hrvaškim bankam raje neupravičeno plačala 430 milijonov evrov, samo da tega bankomata ne bi privatizirali.«

Več o tem si lahko preberete v novi Demokraciji!

V Demokraciji lahko še preberete:

Migranti ne bodo rešili pokojninskih sistemov!

Objavljamo veliki intervju z evropsko poslanko Romano Tomc, ki je lani kandidirala za predsednico Slovenije, nekdaj pa je bila poslanka v državnem zboru ter državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kot pravi, se evropska družba stara, kar za države Evropske unije pomeni številne izzive. Tudi za Slovenijo, za katero se zdi, da se resnosti demografskih sprememb še vedno ne zaveda. Tomčeva je tako spregovorila o prihodnjih demografskih izzivih, pokojninah in upokojevanju.

Pokojnine so bile spodobne samo v Janševih časih

Vsak tretji upokojenec prejme manj kot 500 evrov pokojnine, okoli 40 tisoč jih mesečno prejme celo manj kot 300 evrov. Kar 60 odstotkov vseh pa ne preseže 600 evrov mesečno. Položaj upokojencev se še naprej poslabšuje, pokojnine se realno znižujejo. Drugače je bilo le v času prve vlade Janeza Janše, v obdobju 2004 do 2008, ko so pokojnine naraščale in se usklajevale tako z rastjo plač kot z inflacijo.

Vabljeni k branju zanimivih kolumn!

O odstopu premierja Mira Cerarja piše tudi Boris Tomašič, ki pojasnjuje, zakaj se tranzicijski levici mudi na predčasne volitve in razkriva številna ozadja, povezana tudi z razkrivanjem bančnega kriminala, v katerega je vpletena globoka država. Marko Štrovs pa piše o medijskih manipulacijah, ki zadevajo predvsem upokojence, saj slednji še vedno nasedajo manipulacijam, zaradi česar se nagibajo k podpori DeSUS. Svoji kolumni imata objavljeni tudi stalna sodelavca Vinko Vasle in Bernard Brščič. Vinko Vasle piše o SMC in »gnilih jajcih«. Bernard Brščič pa piše o tem, kako je populizem dejansko zdravilo za demokracijo, čeprav se to na prvi pogled sliši protislovno. Zlata Krašovec pa piše o domnevno krščanski drži Marjana Šarca. V novi Demokraciji!

nazaj na vrh