V Iški izkopali posmrtne ostanke 53 romskih žrtev komunističnega nasilja; med umorjenimi otroci in tudi noseča ženska!

  • Napisal  M. B.
Partizani so maja 1942 v soteski Iške pri Iški vasi brutalno pobili večjo skupino Romov. Partizani so maja 1942 v soteski Iške pri Iški vasi brutalno pobili večjo skupino Romov. Foto: M. Pečovnik / Avgusta d.o.o.

17. maja 1942 so partizani na tako imenovanem Benkovem travniku v Iški postrelili večjo skupino Romov. Šlo naj bi za družine iz Vrbljen in Podpeči. Po podatkih takratnega ižanskega župnika Janeza Klemenčiča naj bi pod streli končalo skupaj 43 Romov – moški, ženske in otroci. V skupni grob so jih pokopali domačini, ki so morali prisostvovati poboju.

 Predsednik komisije Jože Dežman je včeraj na novinarski konferenci dejal, da je po neuspešnem sondiranju leta 2015 arheologom idrijskega podjetja Avgusta v začetku letošnjega oktobra uspelo s sistematičnim izkopom testnih jarkov potrditi obstoj grobišča v Iški in locirati mesto posmrtnih ostankov. Namesto dveh predvidenih grobnih jam so odkrili sedem grobov.

Med brutalno umorjenimi tudi otroci in noseča ženska

Arheolog Uroš Košir je pojasnil, da so našli tri enojne grobove ter dva dvojna in dva množična. Kljub prepletenosti posmrtnih ostankov, saj so storilci žrtve pometali v izkopane jame, so uspeli žrtve individualizirati in jih postopoma izkopati iz grobov. Skupaj s še nerojenim otrokom so našli skelete 53 oseb - moških, žensk ter mladostnikov in otrok.

V manjšem množičnem grobu so bili posmrtni ostanki 12 oseb, v večjem pa so odkrili 34 skeletov. Po Koširjevih besedah je bilo 26 oseb starih nad 20 let, od tega 14 moških in 12 žensk, med njimi tudi nosečnica v zadnjem ali predzadnjem mesecu nosečnosti. Dvoji posmrtni ostanki so pripadali mladostnikoma, starima med 15 in 17 let, domnevno moškemu in ženski.

Med posmrtnimi ostanki žrtev so bili tudi skeleti 25 otrok, mlajših od 14 let, je izpostavil Košir. V enem izmed dvojnih grobov je bil pokopan okoli štiri leta star otrok, v dveh množičnih grobovih pa je bil en otrok star eno leto, osem med dvema in šestimi leti, 14 pa med sedmimi in 13 leti. Na nekaterih lobanjah so opazili strelne rane.

Med posmrtnimi ostanki je bilo več kot 350 predmetov žrtev, večinoma deli oblačil, kot so spone hlač in pasov ter gumbi. Veliko je bilo osebnih predmetov: svetinjice, rožni venci, denarnice, glavniki in ogledalca. V manjšem množičnem grobu in v enem izmed dvojnih grobov so bili čez posmrtne ostanke odvrženi različni večji predmeti - emajlirane posode, dežnika in usnjeni torbici - ter tudi dva psa.

Policija primer Iška obravnava kot kaznivo dejanje

Kriminalist Pavel Jamnik je dejal, da so po izkopu shranili vzorce za DNK-analize. V neposredni bližini grobišča so izvedli še dodatno sondiranje, da bi morebiti našli še druge posamezne grobove, a jih niso odkrili. Po njegovih besedah so v torek na Gornjem Igu izkopali še posmrtne ostanke Rominje, ki je pobegnila z morišča v Iški, nakar so jo partizani ujeli in usmrtili.

Jamnik je pojasnil, da policija primer Iška obravnava kot kaznivo dejanje. S pomočjo pisnih virov in pričevanj domačinov so ugotovili imena domnevnih storilcev, ki pa so že vsi pokojni. Če pa bodo morebiti prišli do imena domnevnega storilca, ki še živi, pa ga bodo naznanili tožilstvu. O krivcih za zločin nad Romi smo v reviji Demokracija pisali že pred leti.

Doslej zbrani podatki po Jamnikovih besedah zadoščajo le za okvirno rekonstrukcijo tragičnega dogodka iz maja 1942. Zaenkrat se kot edini razlog za usmrtitev večje skupine Romov v Iški kaže "preventivno uničenje" zaradi strahu partizanov, da bi jih Romi izdali. Dodal je, da še naprej poizvedujejo za arhivskimi gradivi, ki bi prispevala k boljšemu razumevanju primera.

Predsednik odbora za izkop in pokop umorjenih Romov med drugo svetovno vojno Zvonko Golobič je pozval k postavitvi obeležja, s katerim bi izkazali spoštljiv odnos do iških žrtev. Vodja topografije ter urejanja morišč in grobišč Mitja Ferenc pa je opozoril, da je z včerajšnjim dnem zaživela spletna stran vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, na kateri so zbrani vsi podatki o njenem delu.

Več o tem komunističnem genocidu nad Romi si lahko preberete v naslednji številki revije Demokracija!

 

nazaj na vrh