V Demokraciji: Največji uspeh Cerarjeve vlade je višanje davkov

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Z višjimi davki nad prebivalstvo in gospodarstvo (foto: Demokracija) Z višjimi davki nad prebivalstvo in gospodarstvo (foto: Demokracija)

Uspehov vlade Mira Cerarja je malo, zagotovo pa je eden med njimi višanje davkov. Zdajšnja vlada bo odšla v zgodovino kot vlada, ki je zvišala davke.

Vlada, ki jo sestavljajo stranke SMC, SD in DeSUS, je najprej zvišala dohodnino. To je storila tako, da je odpravila prilagajanje lestvice in zneskov ter razredov sprotni inflaciji. Čeprav ta ni visoka, se je vlada pohvalila, da je na ta račun prihranila 30 milijonov evrov. Povedano drugače, 30 milijonov evrov je samo zaradi te dohodninske spremembe dodatno vzela državljanom.

Uzakonjen višji DDV
Cerarjevo vlado si bomo zapomnili tudi po tem, da je uzakonila stopnji davka na dodano vrednost (DDV), kar je bil ukrep iz leta 2014, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. Takrat je vlada stopnjo za storitve povišala za dve odstotni točki, z 20 na 22 odstotkov, stopnjo davka za hrano, zdravila, knjige in podobne stvari pa je z 8,5 povišala na 9,5 odstotka. To naj bi veljalo le začasno, do konca krize, a je zdajšnja vlada višje stopnje uzakonila oziroma zacementirala za stalno. Tu ne gre samo za gospodarstvo, gre tudi ali predvsem za to, da je višji davek vračunan v cene, ki jih plačujemo končni potrošniki. Podatki pokažejo, da je povprečna obremenitev košarice življenjskih izdelkov z davki in prispevki v Sloveniji kar 26,3-odstotna. K temu je največ prispevala prej omenjena uzakonitev višji stopenj DDV.

To pa še ni vse, kar je Cerarjeva vlada naredila v svojem mandatu. Tako je na primer jeseni 2015 samo pri električni energiji zvišala prispevek za obnovljive vire (OVE), s 1. januarjem 2017 pa je zvišala še omrežnino za energijo in obračunsko moč. Zaradi tega je račun za električno energijo višji, kot je bil pred tem in kot bi bil sicer. Zaradi dodatnih dajatev so obremenjena tako gospodinjstva kot podjetja.

Več v reviji Demokracija.

nazaj na vrh