Tatovi pokojnin: Obljubljenega dviga pokojnin ne bo, to premikajo v leto 2025, ko te vlade že zdavnaj ne bo več

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Obljubljenega dviga pokojnin ne bo, premikajo v leto 2025, ko te vlade že zdavnaj ne bo več. Obljubljenega dviga pokojnin ne bo, premikajo v leto 2025, ko te vlade že zdavnaj ne bo več.

Reciklirana vlada pod vodstvom Marjana Šarca se je ob nastopu ukradenega vladanja s koalicijskim sporazumom zavezala k ureditvi številnih področij za starejše in upokojence. Predsedniki strank, ki so se združili izključno v želji po vladanju in tega tudi prevzeli, čeprav jim volivci in volivke za to nismo dali mandata, so obljubljali veliko.

Zavezali so se, da bodo stvari začele veljati s 1. januarjem 2019. Danes smo sredi avgusta 2019 in nič od tega se ni uresničilo.

Zasedli stolčke in pozabili na obljube

Marjan Šarec, Miro Cerar, Dejan Židan, Karl Erjavec in Alenka Bratušek z nadkoalicijskim Luko Mescem so obljubili, da se bodo trudili odpraviti revščino med prejemniki pokojnin. Za to so določili več ukrepov. Prvi je bil, da bodo dvignili minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo čez prag revščine, ki je bil lani 613 evrov, letos pa je 638 evrov. Kot drugi ukrep so navedli dvig odmernega odstotka za 40 let delovne v višini najmanj 63 odstotkov, hkrati se bo priznal višji odmerni odstotek za skrb za otroka. Pri prvem ukrepu (dvig minimalne pokojnine čez prag revščine) so sicer zapisali, da bo ta postopen, pri dvigu odmernih odstotkov pokojnine in skrbi za otroka pa je bil naveden datum 1. januar 2019.

Po prevzemu oblasti so na to pozabili. Letni dodatek za upokojence je bil izplačan tako kot lani. Za drugo pa so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Ksenija Klampfer iz kvote Cerarjeve SMC, pripravili predlog sprememb pokojninske zakonodaje in ga poslali v javno razpravo. Javna razprava poteka od 16. julija do 2. septembra 2019. Iz predlogov sprememb pa je razvidno, da gre za vladni nateg prebivalstva in upokojencev.

Ob lanskem podpisu koalicijskega sporazuma, ki so ga ob blagoslovu Levice in Luke Mesca podpisali predsednik strank Marjan Šarec, Miro Cerar, Dejan Židan, Karl Erjavec in Alenka Bratušek.

Ne 1. januar 2019, zdaj obljubljajo leto 2025

Predlog Klampferjeve je bil pred tem usklajen tudi v Šarčevi koaliciji. Ministrica je predlog pompozno predstavljala na posebni novinarski konferenci, vladajoča koalicija se je nato sešla na Brdu in predlog potrdila, hkrati pa to seveda pompozno predstavila.

Kaj so potrdili? Iz besedila predlogov sprememb je razvidno, da bodo spremembe začele veljati šele v letu 2025. To je v času, ko te vlade ne bo več.  Ob tem so se dogovorili tudi za diskriminatorno zakonodajo, in sicer naj bi za moške veljala drugačna, strožja naj bi bila pravila pri postopnem poviševanju odmernih odstotkov za izračun pokojnine na 63 odstotkov. Ministrica Klampferjeva, za katero poznavalci navajajo, da ji ne bi dali voditi niti večje krajevne skupnosti, zdaj predlaga več prehodnih obdobij. Hkrati predlaga, da se bodo moškim odmere pokojnine poviševale in s tem izenačile z odmerami za ženske šele leta 2025. Ženskam naj bi se odmerni odstotek povišal takoj.

Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, ki je to postala v zahvalo, ker je kot direktorica občinske uprave Maribor prepovedala koncert Marka Perkovića Thompsona. (Foto: STA)

Klampferjeva je po dogovoru s predsedniki vladajočih strank predloge sprememb poslala v javno obravnavo, hkrati pa je postalo jasno, da vladajoči za svoje predloge niti postopno do leta 2025 nimajo potrebnih izračunov, kaj to pomeni z javnofinančnega vidika.

Fiskalni svet znova opozarja

Na to je konec julija opozoril tudi fiskalni svet, ki je organ pri predsedniku vlade, vodi pa ga Davorin Kračun. Člani fiskalnega sveta so opozorili, da je ob spremembah pokojninske zakonodaje treba predstaviti tudi njene dolgoročne javnofinančne posledice. V svojem sporočilu so zapisali, da “fiskalni svet na podlagi javno razpoložljivih podatkov in lastnih ocen ugotavlja, da bi lahko imele nekatere določbe predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je ta čas v javni razpravi, pomembne dolgoročne posledice za vzdržnost javnih financ”. Vlado so zato pozvali, naj že v postopku javne razprave, to je do 2. septembra 2019, sploh pa ob pripravi tega dokumenta za obravnavo v nadaljnjih postopkih transparentno prikaže izračune skupnih dolgoročnih javnofinančnih posledic oziroma izračune dolgoročnih javnofinančnih učinkov posameznih določb predlaganega zakona.

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, opozarja, da resorno ministrstvo nima izdelanih dolgoročnih učinkov predlaganih sprememb na javne finance. (Foto: STA)

Znova opozarjajo na fiskalno pravilo

V fiskalnem svetu so znova opozorili na nujnost skladnosti proračunskih dokumentov s fiskalnimi pravili. Spoštovanje teh pa je temelj zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, h kateri v veliki meri prispevajo izdatki za pokojnine. Srednjeročno in dolgoročno povečanje sredstev za socialne transferje, ki izhaja iz predloga zakonskih sprememb, bi lahko brez sprejetja ukrepov, ki bi takšno povečanje nevtralizirali, poslabšalo dolgoročno vzdržnost javnih financ v Sloveniji, so opozorili. Sprejetje predloga zakona bi lahko brez tega že na kratek rok zelo verjetno zaostrilo srednjeročni fiskalni cilj, povzročilo pa bi lahko tudi zahteve po dodatnih fiskalnih omejitvah zaradi potrebe po izpolnjevanju ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Izračune naj pokažejo vsaj za obdobje do leta 2040

Fiskalni svet je zato predlagal, da se izračuni javnofinančnih posledic v nadaljnjem zakonodajnem postopku sprejemanja omenjenega zakona pripravijo in javno objavijo za daljše obdobje oziroma vsaj za obdobje do leta 2040. Leto 2040 so utemeljili s tem, da gre za zakonodajo, ki med drugim vsebuje določbe o povečanju odmernih odstotkov, ki bi izboljšale gmotni položaj novih upokojencev. Te bi glede na zdajšnji predlog zakona v polnem obsegu zaradi postopnega prilagajanja stopnje odmernega odstotka začele veljati šele v letu 2025.

V obdobju po letu 2025 se namreč skladno z demografskimi projekcijami pričakuje nadaljnje povečanje števila upokojencev, ki bi bili glede na predlog zakona upravičeni do upoštevanja višjega odmernega odstotka pri odmeri pokojnine. To bi lahko vplivalo na dodatno povečanje javnofinančnih sredstev v obdobju, ko se zaradi pričakovanih višjih stroškov staranja že v osnovnih dolgoročnih scenarijih pričakuje njihova hitra rast. Predlog zakona sicer vsebuje tudi rešitve, ki spodbujajo k daljšanju obdobja delovne aktivnosti, vendar so učinki tovrstnih ukrepov teže določljivi, so navedli v fiskalnem svetu in dodali: “Eden od ključnih dejavnikov pri sprejemanju zakonodaje z dolgoročnimi javnofinančnimi učinki mora zato biti ugotovitev, ali so izzivi dolgoročne vzdržnosti javnih financ ustrezno naslovljeni.”

Marjan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je že lani opozarjal na nujnost izračuna finančnih učinkov obljub. (Foto: STA)

Izračuni le do leta 2025 in sprenevedanje

Na podlagi opozorila fiskalnega sveta smo ministrstvo za delo prosili za podatke o javnofinančnih učinkih. Prejeli smo odgovor in izračune, vendar le do leta 2025, to je za čas postopnega uveljavljanja sprememb pokojninske zakonodaje.

Ministrstvo je v odgovoru zapisalo, da je predlog nove ureditve “kombiniranega aktivnega statusa in statusa upokojenca s finančnega vidika nevtralen, bo pa predvidoma v naslednjih letih vplival na višji delež delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 55 let oz. podaljševanje delovne aktivnosti tistih zavarovancev, ki že izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev”. Iz tega je razvidno, da ciljajo predvsem na podaljševanje upokojitvene starosti.

Glede finančnih učinkov dviga odmernega odstotka na 63,5 odstotka, na kar opozarja tudi fiskalni svet, pa so nam poslali izračun le do leta 2025. Gre torej za izračune kratkoročnih in ne dolgoročnih učinkov sprememb. Iz podatkov pa je razvidno, da bodo skupni učinki na javno blagajno v šestih letih v višini 148,7 milijona evrov. Tabelo objavljamo posebej.

Po letu 2025 imajo le “grafe”

Glede dolgoročnih učinkov pa so nam poslali grafe, koliko bo to pomenilo v deležu bruto domačega proizvoda po posameznih letih. Pri tem so to razbili na pet let. Iz podatkov je razvidno, da načrtujejo strmo rast deleža za pokojnine v naslednjih desetletjih. Z 10 odstotkov BDP v letu 2020 na 15,5 odstotka do leta 2055. Podatka niso opremili z zneski. Zapisali pa so, da so na ministrstvu z izračuni finančnih posledic posameznih ukrepov razpolagali tako pri pripravi sprememb zakonodaje kot v sklopu pogajanj s socialnimi partnerji. Izračune finančnih posledic posameznih ukrepov sta za ministrstvo izdelala Inštitut za ekonomska raziskovanja in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. “Glede na izraženo stališče fiskalnega sveta v času javne razprave pa je predvideno srečanje s fiskalnim svetom že dogovorjeno v drugi polovici meseca avgusta,” so dodali.

Z obljubami na limanice lovijo upokojence

Naj začnemo na začetku. Z obljubami o povišanju pokojnin in odmernega odstotka ter drugih ugodnosti so pred dobrim letom dni volilne glasove “lovili” v vseh vladajočih strankah. Nato so v koalicijski sporazum vnesli določila, da bodo vse to uredili že s 1. januarjem 2019. Tega ni bilo, javnost pa na obljube ni pozabila. Zato so morali ukrepati na hitro in pripraviti nekatere predloge sprememb, za katere se je zdaj izkazalo, da zaradi njih obstaja veliko tveganje finančne vzdržnosti. Tudi če bi to obstalo, pa se bodo stvari udejanjile šele v letu 2025, ko bo vlada Marjana Šarca nedvomno preteklost v slovenskem političnem in družbenem prostoru. Hkrati pa so si zagotovili nov manever za prihodnje volitve, ko bodo lahko spet obljubljali in upali, da jim bodo slovenski državljani znova nasedli.

Koalicijske zaveze vlade Marjana Šarca

Koalicijske zaveze aktualne vlade, ki so le mrtva črka na papirju:

  1. Povišal se bo odmerni odstotek za odmero pokojnine za 40 let pokojninske dobe.
  • Uveljavitev ukrepa: januar 2019
  1. Povišal se bo odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke.
  • Uveljavitev ukrepa: januar 2019
  1. Letni dodatek bo izplačan v dveh različnih višinah (80 in 50 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo).
  • Uveljavitev ukrepa: januar 2019
  1. Upokojenci bodo po izpolnitvi pogojev starosti in pokojninske dobe lahko delali, ne da bi jim bila zaradi tega zmanjšana pokojnina.
  • Uveljavitev ukrepa: januar 2019

To so navedbe v sporazumu, ki so ga lani ob nastopu vlade sprejela vodstva strank, podpisali pa njihovi predsedniki: Marjan Šarec (LMŠ), Miro Cerar (SMC), Dejan Židan (SD), Karl Erjavec (DeSUS) in Alenka Bratušek (SAB). Levica kot nadkoalicijska stranka, ki jo vodi Luka Mesec, se je s tem strinjala.

Nič od navedenega niso uresničili.

Koalicija je sporne spremembe pokojninske zakonodaje obravnavala in potrdila 10. junija 2019 na Brdu pri Kranju ter jih nato tudi pompozno predstavila javnosti. (Foto: STA)

Zdajšnji predlogi vlade: šestletno obdobje, pomik v leto 2025

  1. Predlog odmerne lestvice z izhodiščnim odstotkom 29,5 odstotka za zavarovance obeh spolov, ki dopolnijo 15 let zavarovalne dobe – predvideno šestletno prehodno obdobje.
  2. Izenačitev višine odmernega odstotka za zavarovance obeh spolov, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe, na 63,5 odstotka.
  3. 6-letno prehodno obdobje za postopen dvig odmernega odstotka za moške z zdaj določenega odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki znaša 57,25 odstotka, na 63,5 odstotka; povišanje odmernega odstotka za ženske, ki dopolnijo 40 let pokojninske dobe, s 60,25 na 63,5 odstotka, brez prehodnega obdobja, z namenom ohranjanja višin odmernih odstotkov.
  4. Dodaten odmerni odstotek v višini 1,36 odstotka na račun skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka (za največ tri otroke) kot alternativna možnost pravice do znižanja starosti zaradi skrbi za otroka.

Vida Kocjan

 

nazaj na vrh