Tatjana Rojc: Edina možnost je bila, da Slovenci nastopimo složni, kar je bilo tudi moje volilno geslo!

Senatorka Tatjana Rojc Senatorka Tatjana Rojc Matic Štojs Lomovšek

Po parlamentarnih volitvah v Italiji ima tamkajšnja slovenska manjšina v italijanskem parlamentu novo predstavnico. Skrbi, da bo zaradi spremenjene volilne zakonodaje ostala brez predstavnika, so bile velike, zato je veselje po izvolitvi Tatjane Rojc toliko večje.

Pogovarjali smo se torej z novo predstavnico zamejskih Slovencev v italijanskem parlamentu, s senatorko Tatjano Rojc. Kot literarna teoretičarka in tudi pisateljica prinaša s seboj na politični parket širok profil kulturne razgledanosti in ustvarjalnosti, kakršne pred njo v senatu ni imel noben slovenski predstavnik v zadnjih desetletjih. Kot je dejala sama, je ostalo odprtih še nekaj pomembnih vprašanj, ki zadevajo zamejske Slovence v Italiji, na novo pa bo treba razmisliti o položaju manjšinskih skupnosti ne samo v Italiji, ampak tudi v Evropi.

 

Spoštovana gospa Tatjana Rojc, izvoljena članica italijanskega senata, najprej iskrene čestitke k izvolitvi v zgornji dom italijanskega parlamenta. Najprej me zanima, zakaj ste se kot znana in ugledna slovenska literarna ustvarjalka v Italiji odločili za vstop v italijansko politično življenje? Kako ste tehtali svojo odločitev za vstop v politiko?

Najprej prisrčna hvala za to srečanje in za dobre želje. Ko me je poslanka Tamara Blažina nagovorila konec novembra 2017, sem bila v polnem delu pri promociji svojega romana, ki je pravkar izšel v italijanskem jeziku. Takrat pa je slovenska komponenta Demokratske stranke izbrala kar nekaj, menda celo dvajset imen bolj ali manj uspešnih Slovencev, med katerimi naj bi nato imenovali slovenskega kandidata na političnih volitvah. Da sem bila vključena v ta izbor, me je najprej seveda presenetilo, ker se nikoli nisem aktivno ukvarjala s politiko. Izziv pa sem sprejela v prepričanju, da je vsakdo od nas dolžan zavestno zastopati interese svoje skupnosti. Politika je pravzaprav vse: tudi moje delo pri promociji slovenske kulture v italijanski svet je dejansko političnega značaja. Prepričana sem, da je dolžnost vsakega od nas, da se zavzema za slovensko umetnost in kulturo.

 

Gotovo ste že pred volitvami vsestransko analizirali politični položaj v Italiji – verjetno tudi širše – in z njim niste bili zadovoljni. Vas je njihov izid vseeno presenetil? Je v krizi dosedanja politika, ki ni našla poti do rešitev, ki so jih pričakovali ljudje? Kako zato gledate na »drugo politiko«, ki so jo prinesle volitve?

Italijanska politična slika je samo odraz nesposobnosti družbe, da se zaveda odgovornosti, ki so pred nami. Zmagala so populistična in antievropeistična gesla, neuresničljive obljube, strah pred »drugim« ali »drugačnim«, netenje odpora do tega, česar ne poznamo. Na drugi strani pa mislim, da se je tudi levosredinska koalicija znašla pred hudo krizo. Izid volitev je samo odraz nuje, da na novo premislimo potrebe ljudi. Zato sem se tudi odločila za desetine in desetine predvolilnih srečanj, ki niso bili nikakršni »shodi« v klasičnem pomenu besede, temveč pogovori s posamezniki, z društvi, s stanovskimi organizacijami, z volilnim telesom, ki mi je izrazil, kaj pravzaprav pričakuje od politike in torej tudi od mene. Veliko sem poslušala, veliko sem se naučila. Obiskala sem poleg Tržaške tudi Goriško in Videmsko pokrajino, se soočila s potrebami teritorija in ljudi. Posebej dragocena pa so bila srečanja z mladimi demokrati, mladimi zgodovinarji, aktivistkami ženskih gibanj ...

 

V senatu boste z Demokratsko stranko (DS) po vsem videzu v opoziciji. Tu bo verjetno težji položaj, kot ga je pri svojem delu v senatu imela vaša slovenska predhodnica Tamara Blažina, saj je tedaj DS bila na oblasti. Kje bosta lahko iskali somišljenike za svoje ideje, predvsem tiste, ki bodo v prid slovenski skupnosti v Italiji? Se položaj manjšin v EU spreminja oziroma slabša?

Tamara Blažina je v svojih dveh mandatih najprej kot senatorka, nato kot poslanka dosegla ogromno, zato smo ji vsi zelo hvaležni, saj je dosegla sistemsko financiranje širokega spektra dejavnosti naše skupnosti. Odprtih je ostalo še nekaj pomembnih vprašanj. Zavezniki bodo gotovo nekateri izkušeni kolegi v parlamentu in predstavniki manjšinskih skupin. Treba bo na novo premisliti položaj manjšinskih skupnosti ne samo v Italiji, ampak tudi v Evropi, kot pravilno ugotavljate.

 

Slovenci v Italiji, SSO in SKGZ, so vašo kandidaturo podprli. Nastopili ste kot neodvisna kandidatka – bo ta »status« pripomogel temu, da vas bosta obe organizaciji enotno podpirali? Z njima ste najbrž govorili že pred volitvami ali po njih o delu, ki vas čaka?

Edina možnost za izvolitev slovenskega senatorja je bila, da Slovenci nastopimo složni, kar je bilo tudi moje volilno geslo.

 

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

 

Lucija Kavčič

nazaj na vrh