Takole Tanja Fajon pači zgodovino – češ, pri nas nismo imeli totalitarizma, kot so ga imeli v vzhodni Evropi

foto: STA foto: STA

Svoboda in mir sta dobrini oziroma vrednoti, ki sta ju v temelje evropskih držav, tudi naše domovine, vkopali upor, boj in žrtve, je na današnji prireditvi ob mednarodnem dnevu miru na Cerju po poročanju STA dejala slavnostna govornica, evropska poslanka Tanja Fajon.

 

"Še bolj pomembno pa je, da teh napak v sedanjosti ne ponavljamo, saj s tem ponavljamo zgodovino. Nikakor in nikoli pa ne smemo pristati na poskuse, da bi stanje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990 prikazovali enako, kot je bilo v Sovjetski zvezi, Romuniji in Vzhodni Nemčiji. In ne smemo dovoliti, da bi preko tega obdobja razvrednotili narodnoosvobodilni boj kot boj proti okupatorju in rehabilitirali kolaboracijo," je poudarila Fajonova.

Obenem pa moramo ohranjati zgodovinski spomin kot varovalko pred ponovitvijo črne zgodovine, a nikakor kot orodje za razprtije in delitve, je še dejala in dodala: "Prav je, da se srečujemo na Cerju, a nujno je tudi, da ob različnih vsakodnevnih priložnostih opozarjamo na solidarnost, sožitje in strpnost. Ker je mir veliko več kot samo odsotnost vojne."

Zbrane sta nagovorila tudi Alojz Štajner iz Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije ter župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. Slednji je zbrane opozoril predvsem na enotnost, ki so jo izkazale reševalne službe ob letošnjem velikem požaru na Cerju, podobno bi morali biti enotni tudi v prizadevanju za mir.

V kulturnem programu so sodelovali Orkester slovenske policije, dijaki novogoriške umetniške gimnazije, Kulturne akcije TIGR - Klub mladih ter Moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna. Scenarij in režija osrednje prireditve na Cerju je bila v rokah Roka Andresa.

Že v petek so novogoriški gimnazijci povabili v goste na Cerje slovenske Unesco šole. Obeležitev je potekala v okviru mednarodnega Unesco projekta Meja, geslo letošnje prireditve pa je bilo Prisluhnimo miru in naravi. Cilj projekta meja je krepitev strpnosti v medsebojnih odnosih, posledično sprejemanje drugačnosti in iskanje oblik sodelovanja. Dijaki s sodelovanjem v projektu pridobivajo in poglabljajo znanje na področju nacionalne kulturne in naravne dediščine.

Na petkovem druženju je sodelovalo okrog 460 dijakov in učencev Unescovih šol, ki so ustvarjali v literarnih delavnicah tujih jezikov, fotografski, biološki, likovni, lutkovni, multimedijski in umetnostno-zgodovinarski delavnici.

Skratka, še en primer pačenja zgodovine in še en beden poskus evropske poslanke, kako rehabilitirati komunizem.

nazaj na vrh