Šokantna razkritja preiskovalne komisije: Jankovićev podpornik Rajko Kenda priznal, da so bili nesposobni – bolj kot strokovne zadeve je komentiral politiko!

  • Napisal  Rajko Golob/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Rajko Kenda (Foto: STA) Rajko Kenda (Foto: STA)

“Očitno smo bili pač nesposobni,” priznava nekdanji strokovni direktor Pediatrični kliniki dr. Rajko Kenda. Da v normalni ustanovi Rajko Kenda nikoli ne bi bil direktor, pa je razkril zaslišani kardiolog dr. Tomaž Podnar. “Točno se ve, da je Rajko Kenda v UKC Ljubljana leta 2009 prišel v paketu s Simonom Vrhuncem, in točno se ve, kdo je bil takrat minister.” Med drugim je še dejal, da je med Jankovićevo kampanjo redno komentiral politično dogajanje, za strokovne zadeve mu ni bilo mar.

V petek so na preiskovalni komisiji potekala še zadnja zaslišanja v tem tednu, pričali so nekdanja strokovna direktorja Pediatrične klinike v UKC Ljubljana dr. Rajko Kenda in dr. Anamarija Meglič ter kardiolog, ki je deloval v programu otroške srčne kirurgije v kliničnem centru, dr. Tomaž Podnar.

Rajko Kenda je pediatrično kliniko vodil med junijem 2009 in septembrom 2017 – za kandidaturo se je po njegovih besedah odločil, ker je menil, da ima dovolj “činov” – približno leto in pol je bil tudi vodja službe za kardiologijo. V javnosti dobro poznan zdravnik, priljubljen pri medijih, ki so ga velikokrat zaprošali za strokovna menja s širšega področja zdravstva, je danes v pokoju, njegove zadnje mesece službovanja pa je zaznamoval hud spor s takratnim generalnim direktorjem UKC Ljubljana Andražem Kopačem in strokovno direktorico UKC Ljubljana Marijo Pfeifer, v katerem sta kratko potegnila slednja dva, Kenda pa je “zmagoslavno” ostal na svojem delovnem mestu in kmalu zatem odšel v pokoj. V javnosti so takrat zaokrožile tudi informacije, da se je za Kendo neposredno zavzela tedanja ministrica Milojka Kolar Celarc. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec na današnjem zaslišanju, ali slednje drži, je Kenda samozavestno odgovoril: “Ne potrebujem pomoči ministra, da bi se obdržal.” Precej zanimiva izjava, ki morda izhaja iz dejstva, da je Kenda pred leti romal na ljubljanski magistrat. Spomnimo. Oktobra leta 2011 je 26 bolj ali manj znanih javnih osebnosti romalo na ljubljanski magistrat k Zoranu Jankoviću in mu izreklo podporo h kandidaturi na bližajočih se parlamentarnih volitvah. Na čelu kolone je bil, seveda, Milan Kučan, med četico za njim pa smo lahko opazili tudi Kendo.

Ukrepov ni bilo – so bili nesposobni
V uvodu zaslišanja je Kenda sprva odgovornost za propad programa otroške srčne kirurgije očital kirurški kliniki, ki je prav tako pokrivala program, in kardiologom, med katerimi je imel še posebej težaven odnos z dr. Tomažem Podnarjem. Slednji je v času službovanja na programu otroške srčne kirurgije javno opozarjal, da Kenda ni učinkovito ukrepal kljub njegovim opozorilom o nevarnosti programa. Kenda je svoje dolgoletno vodenje pediatrične klinike prikazal kot izredno uspešno, dejal je celo, da jo je odlično vodil tudi v času “suhih krav, groženj trojke in ZUJF-a.” Vsi oddelki znotraj pediatrične klinike so po njegovih besedah delovali odlično, težave pa da je imel s službo za kardiologijo, ki jo je označil za “črno ovco.” V nadaljevanju se je Kenda branil, da je bil sam kot strokovni direktor v precepu, komu verjeti – kardiologom ali kirurgom –, saj da so mu govorili precej nasprotujoče si zgodbe, in da zato ni ukrepal, čeprav je bil k temu pozvan preko več revizijskih poročil in sestankov, na katerih so bili sprejeti konkretni sklepi, kako naj ukrepa. Po vztrajanju predsednice preiskovalne komisije pri vprašanju, zakaj ni ukrepal, je Kenda dejal: “Očitno smo bili pač nesposobni.“

Glede mednarodnega poročila iz leta 2015, ki je odkrilo hude nepravilnosti na programu otroške srčne kirurgije, je bil Kenda kritičen. Po njegovem mnenju petčlanska mednarodna komisija ni imela mandata, da odloča o odgovornosti vodstva, temveč bi morala odločati zgolj o odgovornosti zdravnikov. Dodal je še, da se mu zdi sporno tudi to, da komisija na razgovor sploh ni povabila izraelskega kirurga Mishalya, enega glavnih akterjev v tej zgodbi. Glede slednjega je Kenda presenetljivo povedal tudi, da do trenutka, ko je prišlo v javnost, da so se pod operacije, ki jih je sicer izvajal Mishaly, podpisovali drugi zdravniki, o tem ni vedel ničesar. “Na to, kdo se podpisuje pod operacijske zapisnike, strokovni direktor pediatrične klinike res ne more vedeti,” se je branil.

Po njegovih besedah je celotna zgodba okoli propadlega programa otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana “zgodba sovraštva, zavisti, rivalstva, osebnih koristi in medsebojnih obračunavanj.” Precej grozljive besede, lahko rečemo, glede na to, da so bili v središču vsega hudo bolni otroci. Jelka Godec je ob koncu komentirala, da so bili vsi vpleteni “kot otroški vrtec, ki se igra z otroškimi življenji,” Kenda pa ji je zgolj pritrdil.

Z Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni je šlo vse v propad
Po tem ko je Kenda odšel v pokoj, natančneje 1. septembra 2017, je vodenje pediatrične klinike prevzela Anamarija Meglič, a že po slabem letu dni, to je 22. junija 2018, zaprosila za razrešitev. “Zgodba je kot ena težka, žalostna zgodba, kot težek roman,” je opisala dogajanje glede programa otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana in priznala, da si želi, da tega obdobja v njenem življenju nikoli ne bi bilo. V času njenega vodenja klinike sta predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc že pričela s projektom Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), glede slednjega pa je bila Megličeva zelo jasna: “Ko je prišel NIOSB, smo začutili, da gredo stvari še bolj narobe.” Nadaljevala je, da se je stvar teoretično sicer zelo dobro slišala, v praksi pa je bila neuresničljiva, saj je bil celoten projekt zastavljen “kako bi bilo dobro, ko bi bilo,” v resnici pa je šlo vse v propad.

Anamarija Meglič je v svojem pričanju med drugim povedala tudi, da je v času vodenja pediatrične klinike prejela anonimno pošto, v kateri je bilo 47 imen otrok, ki naj bi bili v preteklosti napačno zdravljeni. Obrnila se je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, češ da je potrebna revizija s strani neodvisnih strokovnjakov, ki morajo pregledati konkretne primere. “Odgovora od ministrice nikoli ni bilo,” je priznala Megličeva.

Z mednarodnim poročilom bi se moral Kenda pobrati
Kot zadnji je pričal kardiolog, ki je deloval v programu otroške srčne kirurgije v kliničnem centru, dr. Tomaž Podnar. Da je program nevaren, je po njegovem mnenju znano že vse od 1. marca 2012: “Tukaj lahko zadevo zaključimo, od takrat naprej je vse znano.” Spomnimo. Tistega dne je namreč v prostorih UKC Ljubljana potekal sestanek, ki sta ga sklicala Kenda in Alojz Pleskovič, tedanji vodja kirurške klinike, udeležen je bil tudi Podnar. Iz zapisnika sestanka, ki ga ima tudi preiskovalna komisija, po mnenju Podnarja jasno izhaja, da so bile takrat predstavljene vse težave programa, Kenda je bil z njimi seznanjen, a pa ni ukrepal. Tako mednarodnega poročila iz leta 2015 po njegovem mnenju sploh ne bi potrebovali, saj so bila dejstva tistim, ki bi morali ukrepati, že poznana. “Ko  je prišlo mednarodno poročilo, bi se moral Rajko Kenda naslednji dan pobrat s pediatrične klinike,” je bil jasen Podnar.

NIOSB je bil po mnenju Podnarja kasneje ustanovljen za to, da se “znebijo” vse tistih, ki so do takrat še delali na programu. Tako kot Megličeva je tudi Podnar opisoval dogajanje v prostorih pediatrične klinike, ko so predstavniki NIOSB v nekem trenutku prišli kar skupaj z arhitekti, češ da bodo sedaj prostore preuredili. “Do nas so se obnašali, kot da smo stekleni,” je dejal Podnar in dodal, da se nihče ni ukvarjal s kadri novega inštituta, kar bi moralo sicer biti primarna naloga.

Glede odnosa s Kendo je Podnar razkril zelo veliko, v času skupnega sodelovanja doživljal naj bi poskuse diskreditacije in kriminalizacije. Po njegovem mnenju Kenda ni bil strokovnjak in zato ne bi nikoli smel voditi pediatrične klinike. Med drugim je razkril, da je Kenda v osmih letih zgolj dvakrat prišel na nadzorno vizito, “so pa bili vsak dan zjutraj vici, rad je komentiral politično dogajanje, pa je bila Jankovićeva kampanja …” Glede politične odgovornosti je dodal, da vsi vemo, da je Kenda prišel v UKC Ljubljana leta 2009 v paketu s Simonom Vrhuncem in da se točno ve, “kdo je bil takrat minister. To je bil Borut Miklavčič, to je bil Borut Miklavčič.“

Kenda v normalni ustanovi ne bi bil direktor
Nadomestni član preiskovalne komisije Jani Möderndorfer, ki, zanimivo, že tretji dan intenzivno sodeluje pri zaslišanjih, čeprav bi se moral ukvarjati s preiskovalno komisijo, ki jo sam vodi, je Podnarja “za obrambo Kende” vprašal, ali misli, da bi po tem, ko bi izrekel stavek, da svojega šefa več ne priznava za šefa – to je Podnar pred časom namreč dejal Kendi –, v kakšni službi v tujini še imel službo. Podnar mu je odgovoril, da verjetno ne, vendar pa da “Rajko Kenda v normalni ustanovi nikoli ne bi bil direktor.” Označil ga je tudi za “trgovca z dvomom.”

Preiskovalna komisija bo z zaslišanji nadaljevala v sredo, 18. septembra, ko bodo pričali nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder in prvi vodja NIOSB dr. Igor Gregorič.

Rajko Golob/Nova24TV

nazaj na vrh