Sodišče Logarjevi komisiji nekako v smislu: Vemo, da bi vam podatki o bančni mafiji koristili, ampak moramo ščititi osebne podatke mafijcev!

Preiskovalna komisija. (Slika: arhiv Demokracije in Twitter) Preiskovalna komisija. (Slika: arhiv Demokracije in Twitter) Urban Cerjak

Višje sodišče je zavrnilo zahtevo preiskovalne komisije DZ, ki jo vodi Anže Logar, da NLB za potrebe delovanja komisije preda imena ministrov, tajkunov, direktorjev, ki so v obdobju od leta 1997 do 2015 obiskovali člane uprave NLB, člane nadzornega sveta ali svetovalce uprave. S tem pa otežuje delo preiskovalne komisije.

Višje sodišče sicer »ne odreka tehtnosti pričakovanjem, da bi bilo s pregledom podatkov o sestankih pri vodstvenih kadrih največje državne banke potencialno moč razbrati indice o nedovoljenemu lobiranju oziroma vplivanju predstavnikov oblasti ali javnih funkcionarjev na »slabe« poslovne odločitve banke, ki so nedvoumno rezultirale v številnih terjatvah, naknadno prenesenih na DUTB«.  A višje sodišče tudi meni, da » ni podanega temelja za zaseg listin, ki vsebujejo podatke zasebne oziroma tajne narave, pri čemer ni nobenega dvoma v notorno dejstvo, da so v več kot 18 letih (predlagano obdobje zasega) številne osebe obiskale prostore NLB, pri čemer so zasledovale povsem zasebne interese, nepovezane s predmetom, namenom ter cilji parlamentarne preiskave, v tej posledici pa bi zahtevani ukrep prav tako razkril zaščitene osebne podatke«.

Po domače povedano, sodišče se zaveda, da so javni funkcionarji zaradi svojih privatnih interesov soodgovorni za nastanek bančne luknje. A kljub temu preprečuje, da bi javnost, ki je nastalo bančno luknjo sanirala s petimi milijardami evrov, izvedela njihova imena. In potem se sodstvo čudi, da je zaupanje javnosti v njihovo delo na tako nizki ravni!

B.S.

nazaj na vrh