SNS Zmaga Jelinčiča omogočila nadaljnje životarjenje vlade: Večina za sanacijo bančnih grehov Bratuškove, dodatek za aktivnost pa ni ukinjen

  • Napisal  Peter Jančič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(foto: sta) (foto: sta)

Ponoči je koaliciji vladnih strank, ki sta ji na pomoč priskočila manjšinca in SNS Zmaga Jelinčiča uspelo potrditi proračuna za prihodnji dve leti. Iz zakona o izvrševanju proračuna jim je uspelo umaknili dodatnih 140 milijonov evrov občinam za povprečnine, ki jih je v zakon pred tem že uspelo spraviti SDS, NSi in Levici. Finančni minister Andrej Bertoncelj je zagrozil, da bo odstopil, če to ostane.

Zaradi te spremembe bo skoraj gotovo državni svet z vetom ustavil zakon o izvrševanju proračuna. To stori zadnja leta vsakič. Poslanci pa potem preglasujejo. Po kar treh vetih državnega sveta na zakone, ki so jih poslanci potrdili oktobra, so poslanci ponoči dva zakona ponovno potrdil, pri enem, o ukinitvi dodatka za delovno dobo, pa je veto državnega sveta uspel, vladni predlog pa je končal v smeteh.

Za ukinitev dodatka je glasovalo le 39 poslancev, moralo bi jih najmanj 46. Proti jih je bilo 20. Ob ukinjanju 16 milijonov evrov težkega dodatka za aktivnost, ki ga dobiva okoli deset tisoč posameznikov, je vladna koalicija razpadla že pred vetom. Ob Levici Luke Meseca, ki je vmes razglasila, da zapušča vladno koalicijo, je bila proti tudi druga največja vladna stranka SD Dejana Židana. Rešila bi vlado Marjana Šarca (LMŠ) lahko opozicijska SDS Janeza Janše s 25 poslanci, a SDS ne slovi po tem, da bi nastavljala hrbet, ko se drugi niso sposobni dogovoriti. Tudi tokrat ni.

Bo res plačala centralna banka?
Je pa vladajočim po v vetu uspelo potrditi finančno veliko težji zakon, s katerim popravljajo grehe vlade Alenke Bratušek pri sanaciji bank. Razplet glasovanja je bil 47 za in 41 proti.

Iz LMŠ je proti glasovala podpredsednica DZ Tina Heferle. Iz SMC pa Dušan Verbič. Lastnikom okoli milijarde evrov vrednih delnic in obveznic bank, ki so jih v času vlade Alenke Bratušek zaplenili, koalicijski politiki s tem zakonom omogočajo sodne spore. Po sodbi ustavnega sodišča bi jim morali najpozneje pred dvema letoma in pol. S precejšnjo zamudo so vladajoči odločili, da bo morala morebitne odškodnine zaradi napačne sanacije bank plačati Banka Slovenije, ker je ta po zakonu, ki ga je sprejela koalicija PS, DL, SD in DeSUS, odločala, da se celotna vrednost delnic in obveznic izniči. Odškodninski odgovornosti Banke Slovenije in evropska centralna banka ostro nasprotujeta in napovedujeta pravne spore proti tej rešitvi.

Druga precej sporna rešitev pri odpravi grehov sanacije bank je, da bodo nekdanji lastniki svoje pravice lahko branili le na sodišču v Mariboru. Čeprav bo večina sporov proti bankam s sedežem v Ljubljani. Da bi vse skoncentrirali v Mariboru, so predlagali iz vrhovnega sodišča, iz katerega pa tudi opozarjajo, da bo težko.

Reševanje propadlih zasebnih bank
Ob možnosti sodnih sporov za odškodnine za zaplenjeno zakon določa še, da bodo lahko posamezniki, ki so imeli plače nižja od povprečnih, od banke Slovenije zahtevali pavšalno povrnitev 80 odstotkov vrednosti obveznic in to brez sodnega ugotavljanja, ali ni bila morebiti zaplemba povsem upravičena. Nenavadna bodo ta “socialna” pavšalna povračila še posebej pri Probanki in Factor banki, ki sta bili v lasti levih tajkunov, a sta povsem bankrotirali, vlada Alenki Bratušek ju je sanirala s skoraj pol milijardnim nakazilom iz proračuna in ju pozneje kontrolirano ukinila, dejansko pa prenesla na slabo banko.

Ob velikanskem davkoplačevalskem pokritju izgub bogatim v času vlade Alenke Bratušek, bodo davkoplačevalci zdaj, tako se zdi, poplačali še del kupcev obveznic teh dveh tajkunskih bank. Dopolnilo o pavšalnih povračilih je bilo sprejeto na predlog stranke Alenke Bratušek z razlago, da bo država s tem razrešila socialne stiske državljanov s podpovprečnimi dohodki, ki so te obveznice nekoč kupovali.

Najbolj gladko so poslanci danes po vetu ponovno potrdili povišanje plačil za delo študentov, ki so ga predlagali poslanci Levice. Vladne stranke, čeprav so se uradno z Levico razšli, so kljub prekinitvi izven zakonske skupnosti podprle ta zakon. Za odpravo veta je bilo 58 poslancev, proti nič.

Peter Jančič, Spletni časopis

nazaj na vrh