Še en primer veleizdaje v času vojne za Slovenijo? Lokalno vodstvo policije tik pred agresijo JLA uničevalo radijske komunikacijske naprave!

27. junija 1991 so morali slovenski policisti po hitrem postopku "spokati" z mejnega prehoda Škofije. (vir: RTV Slovenija) 27. junija 1991 so morali slovenski policisti po hitrem postopku "spokati" z mejnega prehoda Škofije. (vir: RTV Slovenija)

Skozi skoraj tri desetletja od osamosvojitve Slovenije se v slovenski javnosti pojavljajo vedno nova in nova odkritja primerov kolaboracije z okupatorjem. Začelo se je s tiho podporo Milana Kučana razoroževanju TO, nadaljevalo pa s podobnimi, doslej prikritimi akcijami.

 

Med skoraj pozabljenimi primeri velja izpostaviti denimo delovanje na mejnem prehodu Škofije. Na Primorskem se je pohod tankov začel že dan pred uradnim začetkom agresije. Mejni prehodi so padali v roke JLA in zvezne policije, posebej dramatično je bilo na mejnem prehodu Škofije, ki je bil povsem obdan z bližnjimi vojaškimi objekti. Tako je mejni prehod, na katerem je bilo le dvanajst miličnikov, obkolilo okoli sto »jugosov« in dalo slovenskim miličnikom le petnajst minut časa, da se predajo in prepustijo mejni prehod.

Kot je pred leti za portal Regionalna obala povedal sedaj upokojeni koprski policist Fabio Steffe, ki je bil leta 1991 inšpektor za mejne zadeve in se je tudi pogajal z zvezno vojsko ter milico, v tistem času ni bilo jasnih in konkretnih ukazov, zato je bila obramba mejnega prehoda 27. junija 1991 v veliki meri prepuščena njegovi in komandirjevi iznajdljivosti ter iznajdljivosti preostalih miličnikov. Stanje se je še dodatno poslabšalo zaradi ukaza vodstva koprske policije, da se pred prihodom tedanjih miličnikov iz zveznega bataljona iz Beograda ter pripadnikov JLA uničijo vse radijske oziroma komunikacijske UKV-zveze. To dejanje je poslabšalo položaj slovenskih oboroženih sil, saj niso mogli poklicati na pomoč nobenih okrepitev. Šele skoraj teden pozneje, ko je bila moč JLA ob agresiji na Slovenijo že zlomljena, je mejni prehod škofije spet padel v roke Slovenije.

Ob tem velja spomniti, da je bil tedanji župan Kopra sedaj že »legendarni« Aurelio Juri, ki je bil tudi poslanec skupščine (prek stranke SDP, danes SD), veljal pa je za projugoslovansko usmerjenega politika in se je tudi samoiniciativno pogajal za premirje z JLA. Kdo ve, morda pa ima prav Aurelio Juri, pozneje vpleten v precej bizarno svingersko afero, velike zasluge, da zloglasni poročnik JLA Zoran Šaklev ni sprožil raket na Škofije ter Koper …

nazaj na vrh