Poslanec SDS Ljubo Žnidar: Slovenska demokratska stranka podpira referendum o drugem tiru!

  • Napisal  SDS, B.S.
V ponedeljek je bila v državni zbor vložena zahteva za referendum o vladnem predlogu izgradnje drugega tira. V ponedeljek je bila v državni zbor vložena zahteva za referendum o vladnem predlogu izgradnje drugega tira. Foto: Urban Cerjak

Kljub temu, da imamo državni DRI, ki bi lahko investicijo v II. tir strokovno in profesionalno izpeljal, se je vlada odločila, da 2% železniške infrastrukture izvzame iz celotnega omrežja, ustanovi podjetje, in za 27 kilometrov proge plača 1, 4 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. Poslanec SDS Ljubo Žnidar je na današnji novinarski konferenci spregovoril o projektu izgradnje II. tira ter o referendumski pobudi Civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo glede omenjenega zakona.

Poslanec je uvodoma poudaril, da v SDS podpiramo prenovo železniške infrastrukture, ne podpiramo pa načina, kako se je vlada Mira Cerarja lotila projekta II.tir.  Kot je dejal Žnidar smo v poslanski skupini SDS že lani v predlogu zakona o izgradnji prometne infrastrukture projekt II. tir navedli kot prioriteto, »nismo pa za tak pristop kot ga predlaga minister in zagovarja celotna vlada, saj je pristop k vodenju te investicije dokaj nenavaden in unikum v Evropi«. Poslanec je poudaril, da je vlada najprej pristopilo k ustanovitvi družbe 2TDK, ji na račun položila 200 milijonov evrov, potem pa sprejela zakon za vodenje te investicije. »Če že, bi prej pričakovali obraten vrsten red – torej najprej sprejem zakona, ki bi dal okvirje, kako naj se investicija vodi, šele nato ustanavljanje družbe in zapiranje finančne konstrukcije,« je pojasnil poslanec. Dodal je že, da ta nenavaden vrstni red izkazuje, da je bil zakon pripravljen samo zato,da bi se pripravila pravna podlaga za to, da koncesionar ne bo imel nobene obveznosti in nobenega rizika.

»Najbolj vprašljiva zadeva in največji pomisleki pri tem projektu so glede vrednosti investicije. Sam kot gradbinec jasno vem, da če ni izdelana projektno- izvedbena dokumentacija, investicije ni mogoče povsem natančno ovrednotiti. Pri tem projektu pa je izvedbeno-tehnična dokumentacija še v izdelavi, zato sem ministra vprašal, zakaj ne počaka, da se odpravi dilema o vrednosti projekta in da bi se na osnovi tega z informativnim zbiranjem ponudbo zelo jasno določilo vrednost te investicije, ampak konkretnega odgovora ni,« je dejal Žnidar in ocenil, da je zakon o II. tiru pravna podlaga, da se lahko korupcija legalno izpelje ter omenjeni projekt primerjal s projektom TEŠ 6.

»Dobro poznam investicijo v TEŠ 6, predlaganih je bilo šest NIPov – nacionalnih investicijskih programov in vsak je bil dražji, iz 690 milijonov je vrednost projekta narasla na 1, 4 milijarde,« je povedal Žnidar in dodal, da bi ta primer moral biti vodilo, kako se investicije ne bi smelo voditi. Izpostavil je še, da so v zakonu o II. tiru jasno navedene obveznosti, ki jih ima koncesionar in ki jih ima država, pri čemer je v oči zbodlo plačilo za dosegljivost. »To je obveza, ki jo po izgradnji, po letu 2025, prevzema država oz. proračun, ki poskrbi za vsakoletno financiranje v višini od 30 do 40 milijonov za 45 let, kar znaša od 1, 3 milijarde do 1, 8 milijarde. Tu gre torej za razliko 450 milijonov evrov, kar je izjemno velik denar za našo državo,« je poudaril Žnidar.

V nadaljevanju je poslanec spregovoril o referendumski pobudi proti projektu II. tir, pri čemer je povedal, da referendum podpiramo, a ne zato, da bi vladi nagajali oziroma zavlačevali na tem projektu,  podpiramo ga zato, ker vlada, posebej minister, ne prisluhne konstruktivnim predlogom opozicije, še bolj pa smo začudeni, da ne prisluhne niti stroki. »Če pride iz strokovnega kroga predlog, z novimi tehnologijami, ki so absolutno cenejše in da se temu ne prisluhne, je to nenavadno,« je povedal Žnidar in pojasnil, da je vrednost projekta II. tir po predlogu strokovne civilne iniciative z novim 1.4 kilometra dolgim tunelom, ocenjena na 800 milijonov evrov. »Če naredimo primerjave z ostalimi izgradnjami po tujini, je to zelo realna ocena. Seveda se ni takoj za zagnati v to predlagano varianto, potrebno bi si bilo vzeti čas in jo preučiti, vendar pa bi v roku 3-4 mesecev lahko to zelo hitro preverili. Razlika med 800 milijoni in najnižjo ceno, ki smo jo slišali za projekt 1,350 milijarde, je dobrih 550milijonov. To je že tak denar, s katerim se v Sloveniji nihče ne bi smel igrati,« je povedal poslanec SDS.

Nadalje je Žnidar še ocenil, da če bi se odločili za  izgradnjo vzporednega tira ob stari progi, bi gradnjo 27 kilometrov lahko razdelili na več etap med domače izvajalce, s čimer bi dali delo torej delo domačim gradbincem in gospodarstvu in bi se vrednost finančne akumulacije  obrnila pri nas. »Pri gradnji 20 kilometrov tunelov od 27 kilometrov proge pa v Sloveniji v tem trenutku nimamo izvajalca z dovolj izkušnjami na tem področju, še posebej, če bo odločitev za TBM sistem, ki je tudi po opremi izjemno drag in zahteven. Pri vladnem predlogu projekta pride v poštev torej samo tuj izvajalec, z občutno višjo ceno, pri čemer se celotna finančna investicija odlije iz države,« je bil jasen Žnidar.

Poslanec je nato spregovoril tudi glede vladnih argumentov, da se zaradi referenduma lahko zamudi evropski razpis za sredstva. Kot je dejal, je Slovenija zavezana glede na kohezijo na finančno ovojnico, ki v letošnjem letu in tudi nasploh znaša 138 milijonov. Pri tem je ocenil, da bi iz evropskih sredstev lahko pridobili le dobrih 30 milijonov evrov sredstev. Iz nekaterih dodatnih razpisov, ki bodo še sledili, pa bi lahko pričakovali maksimalno 120 oz. do 150 milijonov evrov. »Toda kaj je 150 milijonov evrov v primerjavi s prvo najmanjšo razliko, ki sem jo omenil, pri projektu, to je 450 milijonov evrov?« je vprašal Žnidar in dodal, da je SDS lani predlagala dva zakona, ki bi rešila financiranje v prometno infrastrukturo. »V zakonu o graditvi prometne infrastrukture smo jasno iz nacionalnega programa razvoja infrastrukture, ki je sicer dobra podlaga, povzeli prioritete, bolj bistveni pa je drugi zakon, ki govori o financiranju prometne infrastrukture, kjer gre za namenski del, kjer se jasno opredeljuje, iz kakšnih namenov se zagotavlja konstanti vir za izgradnjo prometne infrastrukture v vrednosti približno 500 milijonov evrov,« je pojasnil Žnidar.

Nenazadnje je Žnidar izpostavil še dejstvo, da je družba DRI, ki je največji inženir in konzultant  v 100% lasti države. »Ta družba je vodila vse bolj in manj zahtevne gradnje v Sloveniji in je tudi z lahkoto sposobna izpeljati gradnjo II. tira v celoti, brez dileme. Tu pa se je zgodilo to, da se je 2% železniške infrastrukture vzelo iz sistemske ureditve, se postavilo koncesionarja in se ustanovilo novo podjetje,« je dejal Žnidar. 

Novinarje je zanimalo, ali in kako bo Slovenska demokratska stranka sodelovala pri zbiranju podpisov za referendum in nadalje v kampanji. »Če želimo samo v najmanjši različici prihraniti 450 milijonov, bo SDS absolutno sodelovala in pomagala zbirati podpise,« je bil jasen Žnidar. »Ko bomo ljudem prikazali že omenjena finančna dejstva, ki so realna in niso brez osnove, saj izhajajo iz strokovnih podlag in ocen, bodo dokaj hitro razumeli finančno matematiko in to, kaj to pomeni za državo in njihove naslednike za naslednjih 45 let, kolikor bo trajala koncesija,« je dejal Žnidar in poudaril, da je žalostno, da so sedaj državljani tisti, ki morajo odločati o tehničnih rešitvah pri izgradnji prometne infrastrukture in da bi se zaradi tega dejstva morala vlada zamisliti. »SDS je številčno največja stranka v Republiki Sloveniji in že, če strnemo svoje vrste in jih pozovemo, naj gredo na upravne enote, tukaj ne bo težav,« je glede potrebnih 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma in pomoči pri zbiranju podpisov, dejal Žnidar.

Vir: sds.si

nazaj na vrh