SDS: Izbris Jankovićevega dolga v višini 29 milijonov je omogočila koalicija SD, DL, DeSUS in PS – katere član je bil tudi Marjan Šarec!

  • Napisal  Rok Kranjc/Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Alenka Bratušek in Marjan Šarec sta bila člana Pozitivne Slovenije, ko so sprejeli sporno zakonodajo. (Foto: STA) Alenka Bratušek in Marjan Šarec sta bila člana Pozitivne Slovenije, ko so sprejeli sporno zakonodajo. (Foto: STA)

Izbris Jankovićevega dolga v višini 29 milijonov evrov je omogočila zakonodaja, ki jo je sprejela koalicija strank Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, Državljanska lista in Demokratična stranka upokojencev Slovenije leta 2013. In ne pozabimo, da je bil sedanji predsednik vlade Marjan Šarec takrat še član Pozitivne Slovenije.

V medijih se v zvezi z odpisom dolga družini Janković pojavljajo netočni zapisi, da je SDS glasovala za zakon, ki je družini Janković omogočil izbris dolga.

V SDS poudarjajo, da sta za razumevanje oziroma ugotovitev, ali gre pri institutu poenostavljene prisilne poravnave za “luknje v zakonu” ali pa za zlorabo sodne veje oblasti v korist družine Janković, bistvenega pomena zgodovina sprejetja instituta poenostavljene prisilne poravnave in pa ključna zakonska določba, ki vpliva na položaj upnikov – to je, v kolikšnem odstotku in času mora biti upnik poplačan, da se poenostavljena prisilna poravnava sploh lahko prične.

V SDS so predlagali zakon, ki določa 70-odstotno poplačilo upnikov v prvem letu
Ta ključna določba je bila predlagana v noveli zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-D), ki ga je v zakonodajni postopek februarja 2011 vložila skupina poslank in poslancev PS SDS s prvopodpisanim poslancem Jožetom Tankom. V omenjeni noveli zakona je bilo predlagano, da mora s predlogom prisilne poravnave dolžnik upnikom ponuditi v prvem letu najmanj 70 odstotkov, v drugem letu pa preostanek poplačila oziroma odložitve plačil terjatev. Predlagano določbo so takratne koalicijske stranke Socialni demokrati, Zares, DeSUS in LDS v drugi obravnavi amandmirale in določile, da mora s predlogom prisilne poravnave dolžnik upnikom ponuditi najmanj 50-odstotno poplačilo v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih let.

Ob noveli ZFPPIPP-D s strani poslanske skupine SDS je bil v zakonodajnem postopku hkrati obravnavan tudi vladni predlog zakona s to določbo, ki je bila nato v tretji obravnavi sprejeta soglasno s podporo vseh takratnih parlamentarnih strank.

Vlada Bratuškove leta 2013 črtala 50-odstotno poplačilo upnikov
Aprila 2013 je takratna vlada Alenke Bratušek v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E). V noveli ZFPPIPP-E je uvedla oziroma določila postopek poenostavljene prisilne poravnave, glede poplačila upnika pa je določila oziroma spremenila zgolj to, da morajo upniki v prvem do tretjem letu vsako leto prejeti najmanj četrtino plačila, četrto leto pa preostanek plačila. S to novelo zakona, ki je uvedla institut postopka poenostavljene prisilne poravnave in so jo podprle vse parlamentarne stranke, se položaj upnikov v postopkih prisilnih poravnav ni v ničemer poslabšal. S to novelo zakona se torej ni “naredilo luknje v zakonodaji”, ki bi omogočala zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, kot pogosto poročajo nekateri mediji.

“Luknja v zakonodaji” se je ‘zgodila’ z naslednjo novelo ZFPPIPP, ki jo je vlada Alenke Bratušek v zakonodajni postopek vložila novembra 2013 (novela ZFPPIPP-F). V njej je določila črtanje ključne določbe pogoja 50-odstotnega poplačila upnika, da se prisilna poravnava sploh lahko prične. V nadaljnjem zakonodajnem postopku je poslanska skupina SDS vložila amandma, da bi se takšna določba črtala, vendar jo je takratna koalicija strank Pozitivna Slovenija (član katere je bil tudi današnji premier Marjan Šarec), Socialni demokrati, Državljanska lista in Demokratična stranka upokojencev Slovenije zavrnila. Omenjene koalicijske stranke so bile tudi edine, ki so zakon novembra 2013 v tretji obravnavi podprle in od takrat v prisilnih poravnavah ni več pogoja obveznega 50-odstotnega poplačila upnikov.

Šele s tem se je dejansko določilo, da je lahko odpis terjatev oziroma dolgov tudi v višini 99,9 odstotka. Črtanje te določbe je bil tudi predpogoj, da je družina Janković sploh lahko izvedla postopke poenostavljenih prisilnih poravnav svojih družb.

Rok Kranjc/Nova24TV

nazaj na vrh