Romana Tomc za Demokracijo: Moja največja skrb v zvezi s predlaganimi spremembami pokojninske zakonodaje je, česa te spremembe ne prinašajo

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Tamara Bizjak foto: Tamara Bizjak

Pogovarjali smo se s predsednico Odbora za delo, družino in socialne zadeve pri Strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke in z evropsko poslanko Romano Tomc, ki v evropskem parlamentu deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS). V mandatu 2019−2024 je tudi vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu.

 

Gospa Tomčeva, naj se najprej dotakneva domačih zadev. Nedavno ste na pogovornem večeru v Šentjurju govorili o slovenskem pokojninskem sistemu. Če se ne motim, je pokojninski sistem v Sloveniji zadnjo resno reformo doživel v času druge Janševe vlade …

Res je, z našo reformo smo leta 2012 podaljšali vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema in ustavili padanje pokojnin. Takrat smo tudi ocenili, da bodo spremembe učinkovale približno 7 let, nato pa bodo potrebni novi posegi, ki bodo še naprej zagotavljali stabilno delovanje. To je živ sistem, ki se mora nenehno prilagajati demografskim spremembam in upoštevati gospodarske razmere.

V Šentjurju ste opozorili, da je naš pokojninski sistem izredno zapleten. Zakaj?

Vsi pokojninski sistemi so zapleteni, ne le slovenski. Vendar nam je našega uspelo zaplesti bolj, kot bi bilo treba. Včasih imam občutek, da tisti, ki pripravljajo pokojninski zakon, namerno zapišejo zakonske določbe tako, da bi bile čim teže razumljive. Tako se lahko skrije marsikaj, kar ljudem ne bi bilo všeč, če bi vedeli, za kaj gre. Večina ljudi ne ve, kako se izračuna njihova pokojnina, in prepričani so, da je ta odvisna od vplačanih prispevkov. Žal to le deloma drži. V sistem je vgrajenih veliko elementov solidarnosti, s katerimi se pokojnine poskušajo uravnavati tako, da razlike med upokojenci niso prevelike. Zapletenost povečujejo tudi zelo dolga prehodna obdobja. Če ljudje ne vprašajo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne vedo, kakšna bo njihova pokojnina, niti tega, kdaj je zanje najbolje, da se upokojijo. Če k temu dodamo še občasne nesistemske popravke, ki porušijo že tako krhka razmerja, je zmeda popolna.

Zakaj pa je sistem finančno nevzdržen? Najbrž zato, ker se, kot pravite, razmerje med prejemniki pokojnin in vplačniki prispevkov slabša, ustreznih sprememb pa ni na vidiku?

V Sloveniji imamo tako imenovani pretočni pokojninski sistem. To pomeni, da tisti, ki zdaj v sistem vplačujejo prispevke, z njimi financirajo tiste, ki so že upokojeni. Demografska slika se v Sloveniji slabša, starejše populacije je vedno več, medtem ko se delovno aktivna populacija manjša. To v času gospodarske rasti ni tako očitno, saj se zaradi večje zaposlenosti v pokojninski blagajni nabere več prispevkov in je izplačevanje pokojnin lažje. Vseeno mora vlada iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno zdaj dodatno nakazati približno milijardo evrov. Pred nekaj leti, ko smo imeli krizo, smo se približali milijardi in pol. Vse gospodarske napovedi kažejo, da se spet približuje čas ohlajanja gospodarstva. To bo za pokojninsko blagajno pomenilo velike težave. 

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

nazaj na vrh