Revija Demokracija za veliko humanitarno akcijo: Pomagajmo migrantom, da dobijo nazaj v gozdu izgubljene ali pozabljene stvari!

Revija Demokracija za veliko humanitarno akcijo: Pomagajmo migrantom, da dobijo nazaj v gozdu izgubljene ali pozabljene stvari!  Revija Demokracija za veliko humanitarno akcijo: Pomagajmo migrantom, da dobijo nazaj v gozdu izgubljene ali pozabljene stvari!

Revija Demokracija je pogosto po krivici obtožena ksenofobije. Da bi dokazali, da to ni res, predlagamo humanitarno akcijo, v kateri bi ilegalnim migrantom pomagali, da dobijo nazaj predmete, ki jih na svoji poti pozabijo ali izgubijo v naravi.

Predstavljate si, da bi bili vi v tuji deželi, daleč od doma, in bi v splošni zmedi ali od utrujenosti nekje pozabili kakšen svoj predmet, ki vam je pri srcu in vam pomeni edino vez z domačim ognjiščem. Ali ne bi bili veseli, ko bi se ljudje v tej deželi organizirali in vam pomagali, da te stvari dobite nazaj. Rekli bi: Kako dobri ljudje živijo v tej deželi. Tudi najditeljem bi bilo toplo pri srcu, saj bi vedeli, da so pomagali sočloveku.

Na družbenih omrežjih se lahko prepričate, koliko stvari ilegalni migranti na svoji poti prek Slovenije izgubijo in pozabijo. Domačini redno objavljajo fotografije. Na tisoče jih je, kar je povsem razumljivo, saj zaradi psiholoških pritiskov človek mimogrede kaj pozabi. Zlonamerne so torej trditve, da ilegalni migranti stvari neodgovorno odvržejo v naravo in jo tako onesnažujejo. Če bi to držalo, jim nevladne organizacije, ki se večinoma borijo tudi proti globalnemu segrevanju in onesnaževanju okolja, zagotovo ne bi pomagale. Poglejte samo Amnesty International, ki podpira tudi prizadevanja Grete Thunberg, globalne ikone okoljskega aktivizma. Če bi v Amnesty International menili, da ilegalni migranti namenoma onesnažujejo okolje tako, da tisto, česar ne potrebujejo, odvržejo kar v naravo, jim zagotovo ne bi pomagali.

In kako migrantom pomagati, da dobijo nazaj izgubljene stvari? Naš predlog je, da predmete, ki jih najdete ob meji v gozdu, na jasi, ob cesti ali kje drugje, zapakirate in jih po pošti pošljete kateri od humanitarnih organizacij, ki se ukvarjajo z migracijami. Oni so za te reči res strokovnjaki, oni bodo vedeli kako naprej, mogoče se je pri njih že kdo oglasil in spraševal, ali so našli to in ono. Na ta način boste tudi donirali. Evro, dva ali trije, ki jih boste dali za poštnino, se bodo šteli, kot da ste denarno pomagali migrantom. Najdeni predmet bo migrantu zagotovo pomenil več, kot če bi mu dali bankovec za 100 evrov ali če bi denar nakazali kateri od nevladnih organizacij. Saj veste, denar ni vse. Tudi migranti so ljudje in so navezani na kak predmet. In najbrž imate tudi vi kakšno svoje priljubljeno oblačilo, za katerega vam bi bilo žal, če bi ga izgubili. Kaj šele dokumente ali bančne kartice. Ali potrdilo, da ste v neki državi zaprosili za azil. Migranti običajno izgubljajo taka potrdila, ki so bila izdana na Hrvaškem ali Bosni in Hercegovini. Brez takega potrdila so kot izgubljeni, laže se bodo spomnili, kako jim je v resnici ime in od kod so, to je dobro tudi za njihovo varnost, saj jim lahko kdo ukrade identiteto. Zato jim pomagajmo, da ta potrdila dobijo nazaj.

Naj naštejemo nekatere humanitarne organizacije, ki pomagajo migrantom. To so denimo Rdeči križ, Slovenska filantropija, Karitas, Slovenski Lionsi, Mirovni inštitut, Amnesty International, Društvo Up ali Pravno-informacijski center nevladnih organizacij. Verjemite, te nevladne organizacije bodo zelo vesele, če bodo po pošti (njihove naslove najdete na spletu) dobile predmete, ki so jih migranti izgubili ali pozabili na svoji poti, vi pa ste jih našli. Oni se bodo zagotovo potrudili, da najdejo tiste, ki so jih izgubili, in jim jih vrnejo.

Fotografije poslanih humanitarnih paketov pošljite na naslov uredništva (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.), mi jih bomo objavili! Najbolj marljivim bomo podarili eno od knjig Generacije identitete: Evropa narodov ali Manifest za domovino. Imen ob fotografijah ne bomo objavili, ker menimo, če pomagaš, se ti ni treba bahati v javnosti.

nazaj na vrh