Rekordne številke prijetih migrantov v mesecu oktobru in dve posiljeni študentki

  • Napisal  Peter Jančič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Fotografija je simbolična. (foto: epa) Fotografija je simbolična. (foto: epa)

Oktobra se je spet povišalo število migrantov, ki jih je policija odkrila, ko so se že pretihotapili čez mejo med Slovenijo in Hrvaško. Bilo jih je 2225. Rekordno pa je bilo število migrantov, ki so zaprosili za azil, ko so jih policisti ujeli: 417. Oktobra pa je migrant iz Maroka, ki je na tak nezakonit način pred leti vstopil v državo in zahteval azil, v Ljubljani posilil dve študentki. Za dogodek smo izvedeli šele ta teden. Policija javnosti oktobra ni obvestila o dogodku. Kot so pojasnili policija zaradi varovanja žrtev o takšnih dogodkih nikoli ne obvešča medijev in javnosti. Ta informacija pove, da je mogoče, da je bilo podobnih posilstev po državi zadnja leta še več, a zanje ne izvemo.

Sicer pa o svojem delu policija pošilja redna sporočila, ko denimo ujamejo tihotapce migrantov, a ta obvestila ne vsebujejo nobenih imen, ker mora policija varovati zasebnost švercerjev na zahtevo informacijske pooblaščenke. Da sta bili posiljeni dve študentki, so ta teden razkrili novinarji časopisa Dnevnik, v njihovem poročanju pa ni bilo imena migranta. Ne sme se razvedeti, kdo je osumljen, ker bi lahko škodovalo njegovemu ugledu v skupnosti.

Do sodbe Maročanu ni lahko priti
Po drugem posilstvu na Metelkovi, ko je 23 letno dekle 38 letni Maročan k spolnosti prisilil z nožem, je dekle kričalo, kar je pritegnilo pozornost. Migranta iz Maroka, ki je zaradi tega zbežal, so policisti pozneje prijeli. Že deset dni prej je posilil 22 letno študentko, ki ga je iz Metelkove peljala v svojo sobo za Bežigradom. Maročan je bil pred tem izpuščen iz zapora, v katerem je končal zaradi ropa, ki ga je izvedel sredi leta 2016. Zakaj ga sodišče, ko ga je za dve leti poslalo v zapora, ni izgnalo iz države, ni jasno. Mogoče pa je, da možnost izgona, ki je bila v zakonodajo vrnjena sredi leta 2017, še ni veljala.

Do sodbe in razlage, iz katere mora biti razvidno, ali je tožilec izgon zahteval in zakaj se sodišče zanj ni odločilo, je na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik, zelo težko priti. Sodbe tega sodišča, čeprav ustava določa, da se sodi javno, javnosti in medijem niso dostopne. Enako sodbe pred novinarji in javnostjo skrivajo tudi na drugih sodiščih po državi. Če jih dobimo so močno cenzurirane, da iz njih ni mogoče ugotoviti, kdo je krivec in kdo žrtev.

Prošnje za azil so v velikanski večini prevara
Za sodbo, ki javnosti ni dostopna, sem posebej zaprosil. Po prošnji, da bi jim poslal ime obsojenega ali opravilno številko, nisem mogel pomagati, ker sodišča in policija te podatke medijem in javnosti prikrivajo. Odgovor sodišča še čakam. Sodišče lahko tujcu od julija 2017 izreče izgon, če oceni, da predstavlja resno grožnjo javnemu redu in varnosti. Prosilci za azil so še prav posebna kategorija, od katerih bi bilo pričakovati, da ne ropajo in ne posiljujejo po državi, ki jo prosijo za zaščito. Dilema je, zakaj tega migranta policija, ko je bil izpuščen iz zapora, ni tudi brez posebne sodne odločitve takoj pospremila do Hrvaške, saj mu je država prošnjo za azil že zavrnila, vrnjen pa tja ni bil, ker je zbežal.

Prošnje za azil so zadnja leta v velikanski večini prevara, migrant, ki je posiljeval, in mu jo je naša država, pa tudi druge evropske, že zavrnila, nikakor ni edini. Niso ga pa uspeli vrniti na Hrvaško, ker jim je zbežal. Kot jim zbeži večina. Število ujetih migrantov iz Maroka, iz te države je prišel posiljevalec, se je v primerjavi z dogajanjem v lanskim letom letos dramatično povečalo. Še več pa se preko meje s Hrvaško pretihotapi državljanov Pakistana, Alžirije in Afganistana.

Pri vračanju migrantov je bila policija letos precej uspešna. Na Hrvaško so do konca oktobra od 14.066 ujetih vrnili 9.653 migrantov, leto prej pa od 8.186 ujetih 3906. Delež vrnjenih je krepko višji.

Vrnitvi na Hrvaško se izognejo tisti, ki napovedo, da bodo prosili azil. Takšnih je bilo letos 4.441, del teh jih izgine na zahod še preden prošnjo res vložijo.

Azil: Državni sistem šverca
Letos jih je že pred vložitvijo prošnje do konca oktobra zginilo 1091. To kaže podatek MNZ, da je za azil do konca oktobra zaprosilo 3350 migrantov. Tudi velikanska večina teh, ki za zaščito res zaprosijo, pozneje zbeži proti svojim ciljnim državam, praviloma to storijo preko Italije, kjer je najmanj nadzora na meji. Ker izginejo, država pozneje ustavi postopek odločanja o pravici da azila. Koliko je bilo ustavitev zaradi izginotja letos po posameznih mesecih, kaže grafika v rdeči barvi, v modri pa je število tistih, ki so res potrebovali azilno zaščito:

Vsi podatki v članku so uradni in prikazujejo, kar je ugotovila policija. Koliko migrantov se je preko države pretihotapilo, policija pa jih pri tem ni opazila, iz teh statistik seveda ni razvidno.

Peter Jančič, Spletni časopis

nazaj na vrh