Razkrivamo: Kako je Tomaž Ročnik, brat propadle bančnice Romane Pajnek državi zaračunal dvakrat!

  • Napisal  Anamarija Novak
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Tomaž Ročnik (na sliki tretji z leve) je lastnik in prvi človek podjetja Toming inženiring. Foto: Lili Pušnik/STA Tomaž Ročnik (na sliki tretji z leve) je lastnik in prvi človek podjetja Toming inženiring. Foto: Lili Pušnik/STA

Brezvladje za nemoteno sklepanje poslov in netransparentno pretakanje denarja iz državnih podjetij in njihovih hčerinskih družb ni prav nobena ovira. Sodeč po zgodbi, na katero so nas opozorili sogovorci iz Šaleške doline, je to odlična priložnost za odličen posel za razvpite podjetnike sumljivega slovesa.

Tomaž Ročnik, brat predsednice uprave propadle Probanke Romane Pajenk, je nedvomno eden takih podjetnikov. Ročnikovo podjetje Toming inženiring, ki ga je sicer v vrtincu pritiska bank in organov pregona prepisal na sina Zorana, je od državnega podjetja Rudarsko gradbeno podjetje (RGP) samo v mesecu avgustu 2018 prejelo že več kot 205 tisoč evrov za opravljeni posel.

 Vznemirjeni prebivalci Šaleške doline

Posel je na vrhuncu poletja vznemirjal prebivalce Šaleške doline v prvi vrsti zato, ker so jim počitniške dni zagrenili tovornjaki, ki so vse dneve skozi naselja prevažali zemljo, onesnaževali okolje in ogrožali varnost v cestnem prometu. Po oceni našega sogovorca so se skozi naselja zapeljali tudi po več stokrat dnevno. Zato so stanovalci postali pozorni na neljube goste in ugotovili, da je Ročnikov Toming inženiring sklenil s hčerinsko družbo Premogovnika Velenje RGP nesramno dober posel, državno podjetje pa drago plačuje storitev, ki bi jo mirno dobili zastonj ali z njo celo zaslužili.

Ročnik v prvi vrsti s Počivalškom

Po besedah domačinov, ki so si ogledali, kaj je Toming inženiring počel vse poletje, je posel potekal tako: Ročnik je dobil posel pri graditvi Lidlovega logističnega centra v Arnovskem gozdu. O tem priča tudi sporočilo za javnost, ki sta ga objavila Lidl in gospodarsko ministrstvo, ki je objavilo tudi fotografije, na katerih 13. junija letos Tomaž Ročnik kot direktor Toming inženirniga sedi poleg Zdravka Počivalška, ki je takrat po odstopu svojega strankarskega predsednika Mira Cerarja z mesta predsednika vlade in predčasnih volitvah 3. junija opravljal posle ministra za gospodarstvo do imenovanje nove vlade.

Zoper Ročnika je v tistem času potekal sodni postopek, v katerem je bil osumljen, da je kot večinski lastnik in nadzornik pred tremi leti dokončno propadlega podjetja Klasje zlorabil položaj, ko so bile na nenavaden način vse nepremičnine Klasja prenesene na Ročnikovo drugo podjetje Millcom skupina. Ta je posojilo za nakup prostorov dobila pri banki, ki jo je vodila Ročnikova sestra Romana Pajenk. Kupnina, plačana s posojilom Probanke, je namreč samo nekaj minut po plačilu na račun Klasja bila nakazana nazaj na račun Millcoma kot predujem za 20-letni najem prostorov.

Počivalšek očitno ostaja na mestu gospodarskega ministra tudi v prihodnji vladi, prvostopenjsko sodišče pa je samo devet dni po druženju Počivalška z Ročnikom odločilo, da je slednji kriv zlorabe položaja in bo moral, če bodo odločitev potrdile tudi druge instance, za leto in devet mesecev v zapor.

Ročnik zaračunal dvakrat

Celoten posel Lidlove postavitve logističnega centra v Arnovskem gozdu naj bi bil vreden okoli 70 milijonov evrov, Ročnikovo podjetje pa je med drugim investitorju prodalo zemljišče, pridobilo gradbeno dovoljenje in izvedlo tudi večino začetnih gradbenih del.

Tako je po pričevanju zunanjih opazovalcev Toming Lidlu zaračunal tudi odvoz odvečne zemlje. Na tej točki pa nastopi škandal. Zemljo, za odvoz katere je Lidl Tomingu plačal, je državno podjetje RGP še enkrat plačalo (pa tudi prevoz), da so z njo utrjevali nasip med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. In prav v času prvostopne obsodbe Ročnika na zaporno kazen je izbruhnila okoljska afera, ker je Ročnikov Toming brez ustreznega dovoljenja v nasip na območju priljubljenih rekreativnih površin vgradil tudi s težkimi kovinami onesnaženo zemljo celjskega vrtca na Hudinji.

Naš lokalni vir je v opisovanju negospodarnosti posla za državni proračun praktičen. Sprašuje se, kam bi Ročnikov Toming odvažal odvečno zemljo z Lidlovega gradbišča, če ne bi dobil posla z RGP. Seveda je odgovor na dlani. Deponijo bi moral plačati. Tako pa državi RGP Tomingu plačuje enormne vsote za nekaj, kar bi dejansko lahko dobil zastonj ali s čimer bi lahko celo zaslužil.

Direktor, ki je ministru priskrbel milijone

Zunanji opazovalci tudi opozarjajo, da je RGP v začetku leta dobil novega in nadvse razvpitega direktorja sumljivega slovesa Antona Žagarja. Žagar je za direktorja RGP prišel s Slovenskih železnic. Tam je našel zatočišče po veliki aferi na državnem Darsu, kjer so ga zaradi zlorabe položaja leta 2013 odpustili. Mediji so takrat poročali, da je Žagar podjetju Lastinski Sama Omerzela, kasnejšega ministra za infrastrukturo in prostor v vladi Alenke Bratušek, priskrbel za skoraj milijon evrov poslov. Tudi zato je, ko je Omerzel v času svojega ministrovanja Žagarja imenoval za v. d. direktorja direktorata za infrastrukturo na ministrstvu, izbruhnila velika afera, po kateri je Žagar samo teden dni po imenovanju odstopil.

Prav sumljivi Žagarjevi posli v državnih podjetjih v preteklosti, dejstvo, da RGP Ročnikovemu Tomingu plačuje za storitev, ki bi mu jo dejansko moralo zaračunati, in dejstvo, da je direktor RGP Žagar 6. junija letos na svojem domačem naslovu v Medvodah odprl še s. p. za poslovno svetovanje, so po prepričanju naših virov rdeča luč, ki bi se morala prižgati v pristojnih institucijah, ki so po zakonu pristojne za nadzor nad smotrno porabo državnega denarja. V prvi vrsti Komisija za preprečevanje korupcije, računsko sodišče, posel pa bi morala pregledati tudi nova parlamentarna komisija za nadzor proračuna in javnih financ, ko bo konstituirana. Da gre za škodljiv posel, naj bi bili obveščeni tudi v HSE, ki je posredno lastnik RGP, a niso ukrepali.

Na vidiku novi smrdljivi posli

Ob poslih, ki jih je Žagar podpisal doslej, se bo v prihodnje njegova vloga le še okrepila. Njegov poslovni partner Omerzel namreč sodi v ožjo skupino strategov novega predsednika vlade Marjana Šarca.

In tudi če bo šel Tomaž Ročnik v zapor, kot mu je prisodilo prvostopenjsko sodišče, bo njegov posel v sodelovanju s šaleškimi veljaki SD skoraj zagotovo cvetel. Pa tudi smrdel. V HSE, v upravi katere ta čas sedita Matjaž Marovt in Stojan Nikolić, ki sta sicer tudi nadzornika Premogovnika Velenje, lastnika RGP, bi po naših informaciji v prihodnje radi služili tudi s sežiganjem odpadkov v TEŠ, za kar pa razvpiti šesti blok ekološko sploh ni primeren. A ker so Ročniki prek svojih podjetij, ki so lastnice PUP Velenje, tretjinski lastniki PUP Saubermacher, ki v Velenju odvaža odpadke, so naši viri prepričani, da se bodo za ta posel skušali dogovoriti z veljaki velenjske SD. Zato utegnejo tovrstni načrti postati vroča tema pred jesenskimi lokalnimi volitvami v Velenju, saj so naši sogovorci prepričani, da bi bilo kurjenje odpadkov v TEŠ lahko celo nevarno.

Ljudje v Velenju, kamor je župan Bojan Kontič še v tem mandatu vabil migrante, pa imajo počasi dovolj. Končno so to pokazali tudi na junijskih državnozborskih volitvah, kjer je po razkritju milijonskih poslov »Esotecha« družine Škoberne iz SD in vrha velenjske občine v sodelovanju s strankino obrambno ministrico, naslednica nekdanjih komunistov junija že izgubila poslanca.

 

»Nasprotna dejstva v zvezi s prispevkom

»Razkrivamo: Kako je Tomaž Ročnik, brat propadle bančnice Romane Pajnek državi zaračunal dvakrat!«.

Anton Žagar, ki je v navedenem prispevku označen kot razvpit direktor sumljivega slovesa, ker naj bi ga DARS d.d. leta 2013 odpustil zaradi zlorabe položaja, je bil s strani DARS d.d. odpuščen nezakonito, saj očitanih dejanj ni storil, kar je ugotovilo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodbo, ki je postala pravnomočna dne 25.11.2016. Zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je DARS d.d. Antonu Žagarju plačal tudi odškodnino. Nezakonita izredna odpoved ni bila v nobeni povezavi s posli podjetja Lastninski Sama Omerzela, v zvezi s temi posli zoper Antona Žagarja ni nikoli potekal noben postopek, Anton Žagar pa tudi ni sklepal nobenih poslov s podjetjem Lastninski.

V prispevku je kot nezakonito prikazano celo ustanavljanje s.p., čeprav v skladu s prvim odstavkom 74. člena Ustave RS velja svoboda gospodarske pobude in so podatki o s.p. in poslovanju javno objavljeni, tako kot to velja za vse poslovne subjekte. Nadalje se Antonu Žagarju popolnoma neupravičeno očitajo sporni posli v družbi RGP d.o.o., katere zakoniti zastopnik je. Navedbe v prispevku, ki se nanašajo na posel, ki ga izvaja družba RGP d.o.o. na nasipu med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, so popolnoma neutemeljene, napačne in zavajajoče. Zapisano blati ugled Antona Žagarja in družbe RGP d.o.o., ki je k poslu pristopila strokovno in gospodarno ter z največjo mero odgovornosti. Pristojna rudarska inšpekcija je že novembra lani družbi Premogovnik Velenje, d.o.o. naložila ukrep za čim hitrejšo sanacijo in dodatno utrditev nasipa med jezeroma. Hkrati je tudi občina Šoštanj pozivala na čim hitrejšo sanacijo nasipa, ker je ocenjevala, da je mesto Šoštanj ogroženo. Posledično je matična družba Premogovnik Velenje, d.o.o. objavila na Portalu notranjih naročil HSE povpraševanje za dobavo in vgrajevanje zemljine v omenjeni nasip. K poslu je pristopila družba RGP d.o.o., ki je usposobljena za izvajanje takšnih del. Dejstvo je tudi, da v zadnjih letih primanjkuje ustreznega materiala za sanacijo degradiranih območij in je dobrodošla vsaka količina, ki jo je možno pridobiti po ekonomsko upravičeni ceni in je tudi primerna za vgradnjo. Družba RGP d.o.o. je za dobavo zemljine izvedla postopek javnega naročila in z najugodnejšim ponudnikom TOMING INŽENIRING d.o.o. sklenila pogodbo, na podlagi katere bo izvajalec dobavil določeno količino zemljine. V pogodbi je bilo tudi določeno, da mora biti zemljina primerna za vnos v nasip skladno z Okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35458-1/2018-18. Izvedba del po omenjeni pogodbi je v zaključni fazi. Družba RGP d.o.o. za mesec avgust 2018 še ni prejela računa, je pa izvedla plačilo za že dobavljeno zemljino v višini 110.000 EUR in ne 205.000 EUR, kot je napačno zapisano v prispevku, kar je očitno posledica napake Komisije za preprečevanje korupcije, ki je isto plačilo upoštevala dvakrat in je napako na opozorilo družbe RGP d.o.o. tudi že odpravila.«

mag. Vesna Sodja, Odvetnica specialistka za področje civilnega in gospodarskega prava, Odvetniška pisarna Vesna Sodja, d.o.o.

nazaj na vrh