Pričakovano: Kolar Celarčeva in Šabeder sta se zaslišanju pred komisijo o otroški srčni kirurgiji pretkano izognila

  • Napisal  Nova24TV
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Milojka Kolar Celarc in Aleš Šabeder (foto: STA) Milojka Kolar Celarc in Aleš Šabeder (foto: STA)

Kljub odkritim obračunom globoke države z Jelko Godec, komisija o otroški srčni kirurgiji, katere predsednica je, nadaljuje z odkrivanjem napak v slovenskem zdravstvu. Pri tem pa nemalokrat naleti na velike težave zaradi izmikanja odgovornih za alarmantno stanje na zdravstvenem področju. Nič drugače ni bilo v sredo, ko sta se zaslišanju pred komisijo pretkano izognila tako nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, kot tudi nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder. Oba bosta zaslišana na eni izmed prihodnjih sej, seveda pod pogojem, da bosta res prišla.

Sredin dnevni red seje preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom, katere predsednica je poslanka SDS Jelka Godec, je bil močno spremenjen. Pričanju sta se namreč uspešno izognila tako nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, kot tudi nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in sedanji minister za zdravje Aleš Šabeder. Slednji se je opravičil zaradi službene zadržanosti, Kolar Celarčeva pa vabila na zaslišanje sploh ni prevzela. Nekdanja članica vlade Mira Cerarja je svojo odsotnost preko telefonskega klica sporočila Janiju Möderndorferju, sicer nadomestnemu članu, slednji pa je o tem Godčevo obvestil kar preko SMS sporočila.

Fakin: Vpleten bi morali imeti v fokusu otroke

Člani in članice preiskovalne komisije so v sredo najprej zaslišali dolgoletnega prvega moža Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in nekdanjega kratkotrajnega ministra za zdravje v vladi Marjana Šarca, Sama Fakina. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, kje se je zalomilo, da je program otroške srčne kirurgije propadel, je ta odgovoril, da je bil glavni problem v tem, da so se vpleteni ukvarjali sami s seboj, namesto, da bi imeli v fokusu otroke. Ob tem je dodal: “Vse je v vodenju. Če ima vodja v središču dobrobit bolnika, notranja organizacijska oblika sploh ni toliko pomembna.” V nadaljevanju je izpostavil še pomen kadrovanja, ki je po njegovo v slovenskih javnih zdravstvenih zavodih vse prej “kot strokovno, še posebej v UKC Ljubljana.” Po mnenju Fakina je bila sicer pri tem, da Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) nikoli ni zaživel, glavna težava v premajhni kritični masi bolnikov in strokovnjakov.

Samo Fakin med zaslišanjem (Foto: STA)

Gregorič: Vrhunc je imel priložnost, da bi povedal, kar je želel

V nadaljevanju je sledilo zaslišanje Igorja Gregoriča, ki je ob ustanovitvi NIOSB prevzel vodenje projektnega sveta zavoda, a kasneje hitro odšel, je pa tudi avtor mednarodnega poročila iz leta 2015, ki je razkrilo hude anomalije na programu otroške srčne kirurgije na pediatrični kliniki v UKC Ljubljana. “Zakaj smo danes tu? Zakaj smo pozabili na otroke?” se je uvodoma vprašal Gregorič, ki sicer že 35 let deluje v Teksas Medical Centru v Houstonu, v Slovenijo pa je leta 2015 prišel na povabilo stroke, da opravi nadzor na programu otroške srčne kirurgije, in leta 2017, ko je na povabilo takratne vlade prevzel vodenje programskega sveta NIOSB. O tem je povedal: “Prišel sem zaradi dolžnosti do Slovenije. Za svoje delo nikoli nisem prejel nobenega finančnega nadomestila. Vse je bilo pro bono.” V nadaljevanju je Gregorič ponovil že znane ugotovitve mednarodnega poročila iz leta 2015, pri čemer je kot enega izmed največjih problemov izpostavil to, da program otroške srčne kirurgije ni zagotavljal 24 urne prisotnosti pediatričnega kardiologa. Ob tem je odgovoril na očitke nekdanjega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, ki je pred dnevi pričal, da ga mednarodna komisija ni nikoli povabila na pogovor. Povedal namreč je, da je bil Vrhunec zraven, ko so obiskali UKC Ljubljana, in da jih je prišel celo pozdravit, ko so odhajali. “Imel je zlato priliko, da bi povedal, kar je želel,” je bil jasen Gregorič.

Simon Vrhunc je bil direktor UKC Ljubljana med leti 2009 in 2013 (Foto: STA)

Podpisovanje kirurga pod operacijo, ki jo je opravil nekdo drug, v ZDA kriminalno dejanje

“Ko sem poročilo pokazal namestnici direktorja naše klinike, mi je dejala, da bi v Ameriki program nemudoma zaprli, policija pa bi prišla pogledat, kaj se dogaja,” je glede ugotovitev še dejal Gregorič. Tudi podpisovanje kirurga Roberta Blumauerja pod operacije, ki jih je opravil Izraelec David Mishaly, kar je danes javno znano, je Gregorič komentiral z besedami, da je to “v ZDA kriminalno dejanje.” Po drugi strani pa je Gregorič poudaril, da nima težav s tako imenovano “dvotirnostjo” otroške srčne kirurgije, saj je bilo vse načrtovano tako, da bo NIOSB zagotavljal strokovnjake UKC Ljubljana, zdravljenje pa bo potekalo v samem kliničnem centru. Pri tem pa se je izkazalo, da konkretnejše podpore s strani UKC Ljubljana nikoli ni bilo. Rešitev za vse nastale težave glede otroške srčne kirurgije v Sloveniji Gregorič sicer vidi v neodvisni samostojni enoti, ki bi delovala po najvišjih mednarodnih standardih v okviru kliničnega centra v Ljubljani ali Mariboru.

Igor Gregorič med zaslišanjem (Foto: STA)

Rajko Golob

nazaj na vrh