Predsednik SDS Janez Janša: Umrl je Dušan Lajovic, človek z velikim slovenskim srcem!

  • Napisal  Metod Berlec
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
V častitljivi starosti je umrl veliki slovenski domoljub in podjetnik Dušan S. Lajovic. V častitljivi starosti je umrl veliki slovenski domoljub in podjetnik Dušan S. Lajovic. arhiv Demokracije

Umrl je Dušan Lajovic, človek z velikim slovenskim srcem, upornik zoper nacizem in komunizem, uspešen podjetnik in oče ter prejemnik nagrade Dr. Jože Pučnik za življenjski prispevek k demokraciji. Njegovo delo je vtkano v dobro prihodnost SLO. Dušan, hvala in počivaj v miru, je na Twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša.

Domoljub in podjetnik Dušan S. Lajovic se je rodil 26. januarja 1925 v Ljubljani. V svoji knjigi Med svobodo in rdečo zvezdo, ki je leta 2003 izšla pri naši (in njegovi založbi) Nova obzorja, je Lajovic popisal svoje zanimivo in bogato življenje. Rodil se je v družini uspešnega tovarnarja, saj je oče Emil ustanovil tovarno Tuba v Ljubljani. Po osnovni šoli v Ljubljani so ga starši poslali v zasebno gimnazijo na otok Brač, ki so jo vodili dominikanci.

Zanimiva življenjska zgodba, ki ga je pripeljala v Avstralijo

Kot sam pravi v svojih spominih, je imel lepo otroštvo. »Družina je bila srečna, vsakdo je imel svoje delo in napredovali smo. Veliko smo popotovali in v tem času sem se veliko naučil o ljudeh, deželah in običajih. V času druge svetovne vojne sem deloma živel v Ljubljani, deloma pa v Italiji, in za odraščajočega fanta je bil ta čas poln preizkušenj. Še večje pa so me čakale po vojni, po umiku v Italijo, v begunskih taboriščih in v centru 303 v Trstu, kjer je slovenska armada kraljeve jugoslovanske vojske skušala obveščevalno prodreti v osrčje Titovega režima. Tam so me dvakrat skušali ugrabiti in spraviti čez mejo v Jugoslavijo.

27. januarja 1950 sem se poročil z Aleksandro Hreščak in marca tega leta sva odšla v Bagnoli Camp v Italiji, nato pa prek Neaplja v Avstralijo. V Freemantlu smo pristali 11. junija 1950. Septembra istega leta sva s Sašo odpotovala v Sydney in začela novo življenje v najini drugi domovini. Leta 1957 je bil tam ustanovljen prvi slovenski klub in predsedoval mu je moj brat. Skupaj z drugimi slovenskimi rodoljubi sva se trudila ohraniti košček slovenske domovine tu, daleč pod Južnim križem. Rodila sta se nama sin Mitja in hčerka Alenka. Na noge sem začel postavljati proizvodnjo tub ter z velikim trudom in tveganjem ustanavljal tovarne po različnih državah Južne Azije in Amerike. Moj brat Mišo je bil izvoljen za senatorja.«

S svojim vplivom pomagal k mednarodnem priznanju Slovenije

Leta 1989 so avstralski Slovenci v pričakovanju novih premikov v Sloveniji in ob ustanovitvi Demosa začeli moralno in materialno podpirati novo gibanje z velikim upanjem za prihodnost. Junija 1991 se je Lajovic prvikrat po 46 letih vrnil v Slovenijo, kjer je bil 26. junija navzoč pri razglasitvi samostojne Republike Slovenije.

»Videl sem, kako so sneli zastavo z rdečo zvezdo in kako so dvigali novo slovensko zastavo. Ves ta čas, dolgega pol stoletja, sem živel med svobodo, ki mi jo je prijazno ponudila moja druga domovina Avstralija, in rdečo zvezdo, ki se je bohotila nad mojo rojstno domovino Slovenijo. Tja so ves čas moje fizične odsotnosti mnogokrat romale moje misli in dobre želje. Spomini na srečno mladost in vse drage, ki so ostali tam, so v meni velikokrat vzbujali silno hrepenenje. Ko sem se julija 1991 vrnil v Avstralijo, sem začel takoj organizirati zbiranje pomoči v podporo novi državi tako med avstralskimi Slovenci kot tudi pri avstralski vladi, na Novi Zelandiji in v Maleziji.«

Še v istem mesecu je bil Lajovic imenovan za posebnega veleposlanika z vsemi pooblastili, da zastopa Slovenijo pri ministrstvu za zunanje zadeve Nove Zelandije. Leta 1992 je bil imenovan za častnega konzula Slovenije na Novi Zelandiji, leta 1997 pa za častnega generalnega konzula za Novo Zelandijo; to funkcijo je opravljal do 1. julija 2003. V Ljubljani je z denacionalizacijo dobil nazaj družinsko tovarno Tuba.

Podjetnik, lastnik Demokracije, avtor spletne strani udba.net

Leta 2000 je Dušan S. Lajovic postal večinski lastnik podjetja Nova obzorja, ki izdaja knjige in revijo Demokracija. Lani se je zaradi visoke starosti iz lastništva umaknil. Leta 2003 je Lajovic s knjigo Med svobodo in rdečo zvezdo (v zadnjem delu knjige je priloga z abecednimi seznami poklicnih agentov, rezervistov in registriranih sodelavcev Službe državne varnosti) in spletno stranjo udba.net razburil slovensko udbomafijsko sceno, ki ga je zato divje napadla.

Leta 2005 mu je takratni predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek ob njegovi 80-letnici podelil zlati red za zasluge »pri povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti v Avstraliji in Novi Zelandiji, pri osamosvojitvi Republike Slovenije, mednarodnem priznanju in gospodarskih povezavah Slovenije s svetom na diplomatskem mednarodnem področju«.

Spremljal dogajanje v Avstraliji in v svoji rodni Sloveniji

Zadnja leta je Lajovic užival visoko in častitljivo starost v Sydneyju in okolici. Vodenje svojih podjetij je že pred leti izročil svojim najbližjim. Še vedno pa je z zanimanjem spremljal dogajanje v Avstraliji in v svoji rodni domovini Sloveniji. Z veseljem pa je svojo pozornost posvečal ženi, sinu in hčeri ter vnukom.

Počivaj v miru, gospod Lajovic! V čast nam je bilo, da smo vas osebno poznali! Hvala vam tudi za vaš prispevek k pluralnosti slovenskega medijskega prostora!

nazaj na vrh