Pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami se očitno obetajo nove stranke, pa tudi zamenjave vodstev v obstoječih. Kdo bo zamenjal Ljudmilo Novak?

Kdo bo zamenjal Ljudmilo Novak? Kdo bo zamenjal Ljudmilo Novak? Foto: Matic štojs

Ni še povsem jasno, ali bomo tudi v letu 2018 glasovali na predčasnih parlamentarnih volitvah, saj so odnosi v sedanji vladni koaliciji skrajno napeti. Ne samo med strankami, pač pa tudi med ministri, saj nekateri že napovedujejo predčasno slovo od ministrskih funkcij. Medtem ko je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc na bolniškem dopustu, se minister za pravosodje Goran Klemenčič ter ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič potegujeta za novo službo v tujini.


Ne glede na številne koruptivne posle pa se bo glavna bitka za volilno zmago odvijala predvsem na dveh ravneh. Prva raven so migranti – glede na nedavni poskus umora, ko je Eritrejec v ljubljanskih Savljah napadel Slovenca, bo to očitno tema številka ena, še posebej, če se bo zaradi spremembe oblasti v Makedoniji ter zgrešene politike Evropske komisije spet odprla balkanska migrantska pot. Druga bitka pa se bo odvijala v ozadju, kar je povezano tudi z kadrovskim mreženjem – to je ustanavljanjem novih strank, zamenjavami vodstev v obstoječih strankah ter predvsem pripravi načrta, kako preprečiti morebitno zmago SDS. Kot opozarjajo naši viri, največjo nevarnost za SDS predstavljajo dvojni agenti, ki prihajajo v bližino predsednika SDS Janeza Janše in odnašajo informacije v nasprotni tabor. A ker je takšno agenturo izjemno težko dokazati, je previdnost še toliko bolj na mestu.

Stranke Prstan (še) ne bo, prihaja nova Združena levica?
Za zdaj je že jasno, da se bodoča liberalna stranka Prstan, ki jo je napovedal Blaž Vodopivec, na volitvah (še) ne bo pojavila, saj je bila njena ustanovitev odpovedana. A praktično istočasno je v javnost priromala informacija, da nekdanja novorevijaša in ministra Dimitrij Rupel in Peter Jambrek pripravljata Listo 88, s katero naj bi se podala na volitve. To so sicer že stari, a šele zdaj realizirani načrti nekdanjih pomladnih politikov, ki so postali avtsajderji. Že konec devetdesetih let je namreč obstajal podoben načrt, da bi s posebno listo nastopili tisti, ki se ne morejo identificirati z nobeno od pomladnih strank, vendar ta načrt ni zaživel. Sicer pa je ustanovitev stranke napovedal tudi Bojan Dobovšek, sicer samostojni poslanec in nekdanji član SMC, ki je v projekt potegnil tudi arhitekta SMC-jeve strukture Petra Jamnikarja. Za zdaj zavod, a v prihodnje stranka Dobra država naj bi sicer poskusila zasesti mesto, ki ga je nekoč zasedala Državljanska lista Gregorja Viranta. Pa čeprav bo na nek način podobno vlogo igrala tudi Lista 88. Številka 88 naj bi poleg števila volilnih okrajev namigovala tudi na letnico 1988, ko je prišlo do procesa proti četverici. A poznavalci trdijo, da Ruplova lista verjetno ne bi mogla dobiti več kot odstotek, kajti Rupel ni najboljša referenca za politično zanesljivost. Bil je sicer predsednik Slovenske demokratične zveze, kasneje prestopil v Demokratsko stranko, nato v LDS, iz katere se je umaknil leta 2004. Nato se je včlanil v SDS in iz nje kasneje tudi izstopil.
Na ustanovitev novih strank se pripravlja tudi tranzicijska levica. Med njenimi ustanovitelji se že omenja poraženega predsedniškega kandidata Marjana Šarca, sicer kamniškega župana, ki se je oklical za slovenskega Emanuela Macrona, sicer mladega in ideološko slabokrvnega francoskega predsednika, ki je zmagal s podobno retoriko kot pri nas razvpiti premier Miro Cerar. Šarca naj bi podpirali predvsem krogi iz propadle stranke Zares, zelo verjetno pa bi utegnil v svojo stranko »novih obrazov« spraviti tudi nekaj »starih znancev« iz nekoč zmagovalne, a sedaj izvenparlamentarne Pozitivne Slovenije.
Trese pa se tudi Levica, ki dobiva konkurenco v Združeni levici Slovenije ter Demokratični stranki dela, torej tisti stranki, ki je Levici na nek način onemogočila uporabo starega naziva »Združena levica«. Po poročanju Požareporta naj bi DSD kot voditelj prevzel dosedanji poslanec SD in nekdanji obrambni minister Janko Veber, medtem ko naj bi poslanec Matjaž Hanžek, ki je zapustil Levico, skupaj z ekologom Gorazdom Marinčkom vodil Združeno levico Slovenijo. Sicer pa že nekaj časa obstaja tudi podobno profilirana stranka Solidarnost, ki jo vodita »vstajnika« Uroš Lubej in Damjan Mandelc, vendar se ji na zadnjih volitvah ni uspelo prebiti v parlament.

Zidanšek ostaja predsednik SLS, bo vodil tudi državni svet?
Postavlja pa se vprašanje, kaj se bo zgodilo s sedaj obstoječimi strankami. Denimo SLS, kjer je njen predsednik in od nedavnega državni svetnik Marko Zidanšek doživljal precejšnje kritike s strani nekaterih članov, vendar za zdaj ima podporo glavnega odbora stranke. Zidanšek naj bi si želel položaj predsednika državnega sveta, vendar si mora pridobiti glas Franca Kanglerja, slednji pa bi se v primeru dogovora lahko znova pogodil z SLS, iz katere je bil izključen, in bi lahko kandidiral za poslanca, najraje v sedmi (Maribor) ali osmi (Ptuj) volilni enoti, kjer bi lahko dobil veliko glasov. Za zdaj ima SLS razmeroma dobre možnosti za vrnitev v parlament, sprava z Novo ljudsko stranko pa bi lahko te možnosti še izboljšala. No, zagotovo bi si Zidanšek z izvolitvijo za predsednika državnega sveta olajšal pot v državni zbor. Ni izključeno, da bi morda prišlo do nastanka še kakšne skupne liste, denimo tudi s stranko Glas za otroke in družine, pa čeprav so njeni predstavniki še pred kratkim zatrjevali, da bodo na volitvah nastopili samostojno. No, v ozadju so tudi Krščanski socialisti pod vodstvom Andreja Magajne, ki se je pred leti hudo opekel kot poslanec v vrstah SD.

Za zdaj še ni trdnih dokazov o zamenjavi vodstva NSi
Če je Zidanšek za zdaj utrdil svoj položaj v SLS, pa bolj slabo kaže Ljudmili Novak v NSi, saj naj bi ji nekateri dosedanji podporniki po zadnjih predsedniških volitvah obrnili hrbet, to pa so predvsem »vroči navijači« iz tajništva stranke. Boleč naj bi bil tudi poraz stranke pri volitvah v državni svet, kjer je za razliko od SDS in SLS ostala brez enega samega predstavnika med državnimi svetniki. Pred časom se je šepetalo, da bi Novakovo lahko nasledil Valentin Hajdinjak, nekdanji tiskovni predstavnik Slovenskih krščanskih demokratov, ki se je v devetdesetih letih potegoval tudi za funkcijo predsednika podmladka SKD, kar pa mu ni uspelo. Kot piše novinar Bojan Požar, pa Hajdinjak, sicer mednarodni tajnik stranke in visoki uslužbenec družbe T-2, ni opcija za zamenjavo Ljudmile Novak. Ker pa je bil med drugim že tiskovni predstavnik Janševe vlade in tudi na ministrstvu za obrambo v času, ko je slednjega vodil sedaj že nekdanji član NSi Aleš Hojs, bi se napetost med NSi in Janševo SDS verjetno zmanjšala, vendar je po drugi strani Hajdinjak prijatelj z »žlahtnim« tajnikom NSi Robertom Ilcem. Za zdaj kaže, da bo Ljudmila Novak popeljala stranko na volitve 2018 in morda v letu 2019 znova kandidirala za evropsko poslanko, njej v prid pa naj bi se kandidaturi odrekel Lojze Peterle, ki bo prihodnje leto praznoval sedemdesetletnico. Za zdaj v NSi ne najdejo alternative, ki bi dobila dovolj močno soglasje – poslancema Mateju Toninu in Jerneju Vrtovcu so se možnosti zmanjšale, prihod Lojzeta Peterleta na vrh stranke je vse manj verjetna, morda bi imel velike možnosti poslanec Jožef Horvat, ki je starejši in bolj izkušen od »mlade garde«, ima pa prednost tudi zaradi tega, ker ne velja za konfliktno osebnost, kar bi lahko pomagalo pri zgladitvi nesoglasij z SDS. Naši viri pa ob tem trdijo, da bi se Horvat umaknil, če bi vodenje stranke prevzel Hajdinjak. Očitno pa ima Ljudmila Novak srečo, da je »mlada garda«, ki je terjala njen umik, težave sama s seboj, saj je očitno veliko sporov tudi med njimi samimi. Predvsem pa jih skrbi, če bi v primeru večjega uspeha NSi na volitvah v poslansko skupino prišel tudi kakšen poslanec, ki bi lahko ravnal precej bolj nepredvidljivo, denimo Alojz Sok, ki je bil poslanec že v času, ko je stranko vodil dr. Andrej Bajuk. Morda pa je tudi to odgovor na vprašanje, zakaj so se v zadnjem času v javnosti pojavili spini, da sta se Janša in Bajuk »ves čas kregala«...

nazaj na vrh