Patricija Šulin v intervjuju za Demokracijo: Slovenija ni v polnosti izkoristila vseh prednosti članstva v evropski družini, zato nas čaka še veliko dela!

  • Napisal  Vida Kocjan
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: osebni arhiv foto: osebni arhiv

Pogovarjali smo se s z evropsko poslanko Patricijo Šulin (SDS), ki je bila v iztekajočem se sklicu Evropskega parlamenta članica in podpredsednica parlamentarnega odbora za proračun, nadomestna članica v odboru za nadzor proračuna ter v odboru za transport in turizem. Na skupni listi SDS-SLS-NLS znova kandidira za evropsko poslanko.

 

Od vstopa Slovenije v polnopravno članstvo Evropske unije je 1. maja minilo 15 let. Kako ocenjujete ta leta, je bilo to za Slovenijo 15 let odličnih priložnosti in možnosti, je Slovenija v tem času zadihala s polnimi pljuči?

Vstop Slovenije v Evropsko unijo, za katerega je marca 2013 na referendumu glasovalo skoraj 90 odstotkov volivcev, je zagotovo najpomembnejša odločitev slovenskega naroda po plebiscitu za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Vsak dan znova se potrjuje, da je članstvo v Evropski uniji, ki združuje 28 držav in več kot 500 milijonov ljudi ter nam zagotavlja mir in stabilnost, daleč najboljše okolje za državljanke in državljane, ki ta čas živimo bolje kot kadarkoli. Slovenija je s članstvom v Evropski uniji ogromno pridobila. Uvedli smo skupno evropsko valuto evro, vstopili v schengensko območje in uživamo vse ugodnosti območja brez notranjih meja, kjer je mogoč prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. Kako uspešno zna posamezna država članica izkoristiti vse ugodnosti, ki jih prinaša Evropska unija, pa je v veliki meri odvisno od nje same. Zagotovo Slovenija ni v polnosti izkoristila vseh prednosti, ki jih članstvo v evropski družini prinaša, zato nas čaka še veliko dela. Predsedovanje Slovenije Svetu EU v prvi polovici leta 2008 pod prvo vlado Janeza Janše, ko je naša država kot prva med novimi članicami prevzela krmilo EU, je pokazalo, da imamo znanje in izkušnje, saj smo svoje delo po mnenju številnih odlično opravili.

Ocenili ste, da ima Slovenija od Evrope velike koristi. Ali lahko to natančneje pojasnite? Nekateri bi namreč raje krepili balkanske povezave.

Slovenija je v Evropski uniji enakopravna država članica, ki je enakopravno zastopana v Evropski komisiji, evropskem parlamentu ter redno navzoča na sestankih Evropskega sveta in Sveta EU. Prav tako je slovenski jezik eden od uradnih jezikov v Evropski uniji. Slovenija je že vse od vstopa v Evropsko unijo neto prejemnica, kar pomeni, da iz proračuna prejme več denarja kot ga vanj vplača. Slovenija je tako iz proračuna EU od leta 2000 do 2017, kar vključuje tudi predpristopna sredstva, prejela 9.184 milijonov evrov, vplačala pa 5.107 milijonov evrov. Sloveniji so na voljo sredstva iz različnih skladov; od sredstev za uravnotežen razvoj v različnih regijah EU, za zaposlovanje, za financiranje prometnih in okoljskih projektov v državah, za kmetijstvo in tako naprej vse do sredstev, ki so namenjena podjetjem za prilagoditev globalizaciji in za pomoč državam v primeru velikih naravnih nesreč. Podala bi en konkreten primer, kaj to pomeni za Slovenijo. Že na začetku mandata sem kot poročevalka za evropski parlament vodila postopek, v katerem je Slovenija iz solidarnostnega sklada prejela 18,4 milijona evrov za sanacijo škode, ki je nastala zaradi žleda. V Sloveniji je v začetku leta 2014 žled poškodoval skoraj polovico gozdov, vsako četrto gospodinjstvo pa je ostalo brez električne energije zaradi poškodb električnega omrežja. Kot poročevalka evropskega parlamenta sem naredila vse, da je bila slovenska vloga za denarno pomoč pri sanaciji škode zaradi žleda hitro rešena. Slovenija je tako sredstva prejela v letu 2015.

Ob misli, da smo že toliko let polnopravna država članica EU, se poraja vprašanje črpanja evropskih sredstev. To je v zdajšnji finančni perspektivi izredno slabo, okoli petina ali po zadnjih podatkih četrtina dogovorjenega zneska, perspektiva pa se bliža koncu. Kaj je razlog za to? Je kriva bruseljska birokracija ali je krivda na zadnjih slovenskih vladah?

V Evropski uniji smo nekako že navajeni, da vlade za lastne neuspehe in nesposobnost upravljanja velikokrat krivijo Bruselj in bruseljsko birokracijo. Podobno je tudi pri črpanju evropskih sredstev. Res je, da je na ravni Evropske unije še veliko možnosti za izboljšave, vendar to ni razlog za slabo črpanje evropskih sredstev v Sloveniji, ki je v zdajšnji finančni perspektivi 2014−2020 porabila samo 20 odstotkov evropskega denarja. Sama že skozi celotni mandat opozarjam na slabo črpanje evropskih sredstev in sem v svojih nastopih večkrat pozvala tako prejšnjo kakor tudi sedanjo slovensko vlado k ambicioznejšemu pristopu. Na slabo črpanje evropskih sredstev je pred časom opozoril tudi član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, ki je poudaril, da Slovenija v letu 2017 ni porabila nobenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Krivda za to je v veliki meri na slovenskih vladah.

Ali pri črpanju evropskega denarja še lahko ulovimo vlak in kako?

Bojim se, da slovenska vlada ne bo kos temu in da ji ne bo uspelo porabiti vseh sredstev, saj je pri črpanju zelo zastala. Naj spomnim, da smo bili v podobni situaciji tudi v prejšnji finančni perspektivi, vendar je druga vlada Janeza Janše, ki je nastopila mandat v začetku leta 2012, zelo pospešila črpanje evropskih sredstev iz takratne finančne perspektive, tako da jo je Slovenija popolnoma izkoristila. Potrebujemo vlado, ki ima znanje, izkušnje in vizijo, pa bo tudi črpanje evropskih sredstev uspešnejše.

Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije.

nazaj na vrh