Pahor v DZ poslal predlog za izvolitev Accetta, Jakliča, Kneza in Pavčnika za ustavne sodnike

  • Napisal  STA, SDS, G. B.
Bo ustavno sodišče kmalu dobilo štiri nove člane? Bo ustavno sodišče kmalu dobilo štiri nove člane? Foto: Matic Štojs

Predsednik republike Borut Pahor je v DZ tudi uradno poslal predlog za izvolitev Mateja Accetta, Klemena Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika za ustavne sodnike. Kandidati izpolnjujejo strokovne kriterije in vzbujajo zaupanje, po pogovorih s poslanskimi skupinami pa je mogoče tudi utemeljeno sklepati, da imajo potrebno podporo, je zapisal.

V sporočilu za javnost je Pahor tudi napovedal, da se bodo vsi štirje kandidati za ustavne sodnike v prihodnjih dneh, še pred glasovanjem v DZ, ločeno predstavili javnosti.

Pahor je sicer danes z vodji poslanskih skupin opravil še en krog pogovorov, na katerem je tokrat preverjal podporo še četrtemu kandidatu za ustavnega sodnika, profesorju na pravni fakulteti v Mariboru Rajku Knezu. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po pogovoru pri Pahorju povedala, da predsednik republike ocenjuje, da bodo vsi štirje predlagani kandidati v DZ prejeli ustrezno, "čezkoalicijsko podporo".

V večini poslanskih skupin so danes napovedali, da se bodo o podpori Knezu še pogovorili. Vsaj načelno podporo so mu že napovedali v SDS, zagotovo podporo pa v DeSUS. V SMC se bodo po besedah Kustec Lipicerjeve o podpori še pogovorili, so pa z njim že "intenzivno in uspešno sodelovali pri pripravi gradiva za vpis pravice do pitne vode v ustavo".

Predsednik republike Borut Pahor je DZ v izvolitev za ustavne sodnike predlagal Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika. Prvi trije sodijo v mlajšo generacijo slovenskih pravnikov, medtem ko je Pavčnik edini, ki ima poleg bogate akademske kariere tudi nekaj sodniških izkušenj.

Matej Accetto

Je izredni profesor evropskega prava na pravni fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 2000 na ljubljanski pravni fakulteti, doktoriral pa leta 2006 z doktorsko disertacijo Razvoj ideje federalizma in samostojnosti članic v EU. Magistriral je leta 2001 na Pravni fakulteti Univerze Harvard, kjer je bil tudi prejemnik naziva enega najboljših sprejetih kandidatov. Je tudi svetovalec pri reviji Harvard International Law Journal. Od leta 2013 do 2016 je predaval na Catolica Global School of Law v Lizboni. Zasnoval in vodil je program za evropske akademske raziskave v pravu (Pearl - Biser), ki je vključeval predavanja in seminarje vrhunskih mednarodnih strokovnjakov za evropsko pravo. Je avtor več knjig in številnih znanstvenih pravnih razprav.

Klemen Jaklič

Od leta 2008 je profesor na ameriški Univerzi Harvard. Predava s področij ustavnega prava, moralne teorije, etike, človekovih pravic, globalne pravičnosti in demokracije. Diplomiral je leta 1999 na ljubljanski pravni fakulteti, magistriral na Harvardu, doktoriral pa iz ustavnega prava na Univerzi Oxford. Svoj drugi doktorat, prav tako iz ustavnega prava, je opravil na Univerzi Harvard in zanj prejel nagrado za najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli. Leta 2014 je pri založbi Oxford University Press objavil odmevno znanstveno monografijo z naslovom Ustavni pluralizem v EU. Njegovo kandidaturo za ustavnega sodnika so s pismom predsedniku republike, ki so ga objavili nekateri mediji, podprli štirje profesorji Harvarda in Oxforda. Označili so ga kot misleca izjemnih sposobnosti, predanega demokraciji in pravu.

Rajko Knez

Je redni profesor na pravni fakulteti v Mariboru, član meddržavnega sodišča v Haagu in arbiter stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Magistriral je 1996, doktoriral pa leta 2000, po predhodni pripravi doktorata v ZDA. Tam je opravljal prakso tudi v odvetništvu. Od leta 1993 se posveča predvsem pravu EU. Deluje na področju evropskega prava, civilnega prava in nekaterih področij upravnega prava. Poleg znanstveno raziskovalnega dela je bil dejaven pri nastajanju nekaterih predpisov in zakonodaje v Sloveniji, predvsem tistih, ki jih zahteva zakonodajalec Evropske unije, ko gre za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo. Dopolnilno je zaposlen na vrhovnem sodišču, kjer opravlja delo višjega pravosodnega svetovalca. To mu, kot navaja v svoji biografiji, omogoča združevanje teorije in prakse in s tem tudi prenosa sodne prakse v pedagoški proces.

Marijan Pavčnik

Je redni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer predava pravoznanstvo, filozofijo in teorijo prava. 12. junija 2003 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 21. maja 2009 pa njen redni član. Diplomiral je leta 1969 na pravni fakulteti v Ljubljani in po diplomi opravil pravosodni izpit. Magistriral je leta 1978, doktoriral pa leta 1982, prav tako na pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1970 do 1971 je delal na sodišču in bil med drugim sodnik pri takratnem Občinskem sodišču I v Ljubljani. Na ljubljanski pravni fakulteti dela od leta 1973. V dveh mandatih je bil član Sodnega sveta (v letih 1990-1994 in 1999-2004). Napisal je prvo Teorijo prava v slovenskem jeziku. Posebno pozornost posveča razlagi zakona in argumentom pravnega odločanja, je zapisano v njegovi biografiji.

SDS: O ustavnih sodnikih bi lahko odločali na marčevski seji DZ

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko se je danes sicer udeležil tretjega kroga posvetovanj glede kandidatov za ustavne sodnike pri predsedniku republike Borutu Pahorju. V izjavi za medije je vodja poslank in poslancev SDS povedal, da še vedno pričakujemo, da bo v Državni zbor predlagana popolna lista vseh štirih kandidatov za ustavne sodnike.

»Kot kaže se stvari  za kandidate za ustavne sodnike približujejo zaključku. Predsednik nam je predstavil še četrtega kandidata prof. dr. Rajka Kneza, ki se nam zdi sprejemljiv. O njem bomo sicer še se odločali na poslanski skupini, a kot rečeno že enkrat prej, še vedno predlagamo, da se vloži popolna lista vseh štirih kandidatov v postopek,« je povedal Tanko. Izrazil je tudi upanje, da bi se o teh štirih sodnikih glasovalo že na marčevski seji Državnega zbora in da bo ta postopek tako zaključen. »Sicer so postopki odvisni od tega, kar bo na Mandatno- volilni komisiji. S predlogom je namreč mogoče tudi pohiteti. Če je stopnja soglasja pri kandidatih in zaupanje med poslanskimi skupinami, potem je mogoče ta predlog obravnavati tudi na nujni seji Mandatno volilne komisije,« je povedal Tanko in dodal, da se tudi na ta način postopek lahko zaključi že konec marca, kajti navadno se seja Državnega zbora zaključi s točko mandatno volilnih zadev, tako da je celoten postopek mogoče izvesti tako, da se zaključi že v tem mesecu.

Na vprašanje o tem, s čim je poslansko skupino SDS prepričal prof dr. Knez pa je Tanko dejal, da je predlog o ustavnih sodnikih na nek način narejen uravnoteženo. »Načelno soglasje je zadostno zanj in tudi za ostale tri kandidate. Upam pa, da boste na predstavitvah kandidatov, ki bodo po teh postopkih pri predsedniku narejene, kandidate za ustavne sodnike povprašali in se seznanili z njihovimi pogledi na delo ustavnega sodišča.«

Na novinarsko vprašanje o tem, da je za odločanje o ustavnih sodnikih ključno, da se izpelje do konca marca tudi glasovanje o članih fiskalnega  sveta, ker je več govoric, da je podpora ustavnim sodnikom vezana na podporo članom fiskalnega sveta, kjer pa so pomembni glasovi SDS, pa je Tanko odvrnil, da so pri obeh postopkih pomembni »naši glasovi in glasovi drugih strank.« »Pri obeh postopkih je pomembno predvsem, da je stopnja zaupanja dovolj visoka in da  tudi med strankami pride do spoznanja, da se lahko sodeluje.«  Po njegovih besedah drži tridtev, da je potrebna večina pri fiskalnem svetu bistveno višja, tam se potrebuje 60 glasov,  »a če bodo postopki korektni, mislim, da  bodo tudi ustrezno zaključeni.«  Je pa Tanko ponovno poudaril, da bomo v poslanski skupini še sprejeli odločitev glede glasovanja o članih fiskalnega sveta. »Ta točka je sicer jutri na seji Mandatno volilne komisije, ampak najbrž to glasovanje ni ključno, ključno je glasovanje na seji Državnega zbora.«

Na vprašanje o tem, če ne  uspe uvrstitev volitev ustavnih sodnikov na marčevsko sejo, ali to pomeni, da je lahko ogroženo imenovanje članov fiskalnega sveta, pa je Tanko ponovno dejal, da je treba videti, kakšni bodo postopki. »Mi bomo o odločitvah še sprejeli stališče na poslanski skupini, Mandatno volilna komisija je del tega postopka, res je sicer neprijetno, če se potem zadeve spreminjajo, a mislim, da mora koalicija sprejeti del svojih obveznosti in tisto, kar pove javno.«

Tonski posnetek izjave je dosegljiv na povezavi: https://soundcloud.com/sds-764150874/tanko-o-kandidatih-za-ustavne-sodnike

nazaj na vrh